Digitalizacija dela lahko prinaša različna tveganja za zdravje zaposlenih

SLOVENIJA > Tovrstna tveganja je mogoče, tako kot vsa druga tveganja za varnost in zdravje pri delu, s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem v delovnih organizacijah obvladati in na ta način obvarovati in ohranjati zdravje zaposlenih, so prepričani.

“Razvoj digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje na delovna mesta prinaša zaposlenim in delodajalcem številne prednosti, kot so večja varnost, zanesljivost, učinkovitost, produktivnost, večja avtonomija in fleksibilnost. Hkrati pa digitalni sistemi prinašajo tudi različne izzive za varnost in zdravje pri delu,” opozarjajo na NIJZ. Razmislek o negativnih vplivih digitalnih tehnologij na zdravje zaposlenih in o tem, kako jih preprečevati ter zagotavljati varno in produktivno digitalno preoblikovanje dela, je tudi osrednja vsebina nove dveletne kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

V povezavi z digitalizacijo je eden pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih pravica do odklopa, torej do neodzivanja na službeno elektronsko pošto, telefonske klice in druge komunikacijske kanale izven delovnega časa, v času praznikov in dopustov.

Vsako od področij, kot so digitalno platformno delo, avtomatizacija, delo na daljavo, vodenje delavcev s pomočjo umetne inteligence in pametni digitalni sistemi, namreč prinaša različna psihosocialna tveganja. Če jih v delovnih organizacijah ne obvladujejo, lahko povzročajo stres in negativno vplivajo na duševno in telesno zdravje zaposlenih.

Zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom

Pri delu preko spletnih platform, kot so prevozi, prodaja izdelkov, oddaja nastanitev, se podobno kot pri delu na daljavo oziroma na domu, pogosteje pojavljajo psihosocialna tveganja, kot so strokovna izolacija, osamljenost, odsotnost podpore sodelavcev, podaljšan delovnik, štiriindvajseturna dosegljivost, zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom, poudarjajo. “Dodatno tveganje pri delu na domu predstavljata tudi nezadostna opremljenost za delo in slabši ergonomski pogoji,” še opozarjajo.

Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo.

Avtomatizacija miselnih in fizičnih nalog, denimo obdelava podatkov, premikanje fizičnih bremen in uporaba naprednih sistemov sodelovalnih robotov, ki zaposlene sicer razbremenjuje monotonega, fizično napornega in nevarnega dela, pa lahko pri njih povzroči tudi strah pred izgubo dela, izgubo specifičnih veščin in znanja zaradi drobljenja delovnih nalog ter strah pred izgubo avtonomije pri delu, opozarjajo na NIJZ.

Pritisk, da bi delali hitreje

Prav tako lahko do občutka izgube avtonomije in sposobnosti za odločanje ter opravljanje nalog pride tudi pri uporabi sistemov za vodenje oziroma upravljanje delavcev z umetno inteligenco ali algoritmov, ki razporejajo naloge, določajo ritem dela, ocenjujejo opravljeno delo in določajo nagrajevanje zaposlenih. “Na ta način vodeni oziroma upravljani delavci lahko doživljajo pritisk, da bi delali hitreje, kar povzroča stres in lahko vpliva na število delovnih nesreč. Napake ali netočnosti pri podatkih lahko vodijo do napačne ocene uspešnosti delavca in s tem do doživljanja krivice,” pojasnjujejo strokovnjaki na NIJZ.

Z možnostjo napak so povezana tudi nekatera tveganja pri uporabi različnih malih elektronskih naprav, ki skrbijo za varnost pri delu, denimo senzorji, kamere in podobno, ki so pogosto del osebne zaščitne opreme delavcev, saj so nameščeni na oblačilih, čeladi, v zaščitnih očalih, njihova naloga pa je merjenje toksinov, hrupa, temperature, podatkov o telesnem in duševnem počutju delavca...

Osredotočenost na človeka

Zbrani podatki so lahko netočni, omejeni ali tudi napačni, delavci pa se nanje preveč zanašajo, kar lahko tveganja za nesreče poveča, namesto da bi jih zmanjšalo, opozarjajo na NIJZ. “Poleg tega prihaja pri večini digitalnih tehnologij do zbiranja podatkov o zaposlenih, kar lahko povzroči občutek stalnega nadzora, tudi v prostem času, in občutka izgube zasebnosti,” dodajajo. Občutek stalnega nadzora lahko vodi tudi k nenaravnemu vedenju, kot je stalno smehljanje v želji, da bi se vedli skladno z algoritmom.

Vsa tveganja, vključno s temi, ki jih prinaša digitalizacija dela, je v delovnih organizacijah možno prepoznati, preprečiti in uspešno obvladati, še zlasti, če se jih odkrije in obravnava čim bolj zgodaj. “Temeljno načelo pri uvajanju digitalnih sistemov naj bo osredotočenost na človeka. Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo,” poudarjajo na NIJZ.

Pravica do odklopa

Za učinkovito obvladovanje tveganj, povezanih z digitalizacijo dela, je ključno, da so zaposleni aktivno vključeni že v začetnih stopnjah odločanja o izbiri in uvedbi digitalnih tehnologij, pomembna je transparentna komunikacija ter ustrezno izobraževanje. Na ta način zaposleni bolje razumejo prednosti, pa tudi tveganja, povezana z digitalizacijo, opozarjajo na NIJZ.

V povezavi z digitalizacijo je eden pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih pravica do odklopa, torej do neodzivanja na službeno elektronsko pošto, telefonske klice in druge komunikacijske kanale izven delovnega časa, v času praznikov in dopustov, brez negativnih posledic za zaposlenega in z vzpostavljenim postopkom za sporočanje kršitve te pravice. Za udejanjanje te pravice, ki je v nekaterih državah že uzakonjena, se tudi pri nas odloča vse več delodajalcev, navajajo.

Kako zmanjšati posledice digitalnega stresa?

Z digitalizacijo je povezan tudi digitalni stres, ki lahko negativno vpliva na zdravje, delazmožnost in učinkovitost zaposlenih, poudarjajo na NIJZ: “Znaki digitalnega stresa vključujejo preobremenjenost, razdražljivost, glavobole, psihično utrujenost, napake pri odločanju, občutke nemoči, slabšo delovno učinkovitost, manjše zadovoljstvo pri delu, doživljanje tesnobe ob odklopu od digitalnih naprav.”

Za zmanjševanje posledic digitalnega stresa lahko tudi sami naredimo veliko, tako da razmislimo o svojem odnosu do digitalnih tehnologij, zakaj in koliko časa jih uporabljamo, ali nam ostane dovolj časa za dejavnosti, ki nas veselijo, in za naše bližnje. “Pri delu se osredotočimo na eno nalogo naenkrat in čim bolj omejimo motnje, kot so opozorila o novi e-pošti, zvoke telefona in druge naprave; med zahtevnejšim delom izklopimo vsa obvestila z digitalnih naprav. Med pogovorom ali sestankom se osredotočimo na komunikacijo; v tem času ne pregledujmo e-pošte, ne pošiljajmo sms sporočil …” svetujejo strokovnjaki iz NIJZ.

Priporočajo tudi, da si vzamemo premore od ekranov, ta čas pa izkoristimo za sprostitev, sprehod, vajo za oči ali aktivni odmor. Določimo čas v dnevu, ko nismo dosegljivi in ne pregledujemo e-pošte, novosti na družbenih omrežjih, spletnih novic in drugih vsebin in ga namenimo dejavnostim, ki nas sprostijo, posvetimo se tudi svojim bližnjim.

Z digitalizacijo je povezan tudi digitalni stres.