Čustva - kako jih razumeti

Čustev ne doživljamo ves čas, temveč zgolj ob situacijah, ki so za nas pomembne oz. se dotaknejo naših življenjskih vrednot. Tako lahko ista situacija pri nekom vzbudi zelo močno čustveno reakcijo, spet nekdo drug pa bo ostal povsem ravnodušen. Ker pa smo si posamezniki med seboj različni tudi po načinu, kako dojemamo in vrednotimo svet okoli sebe, so lahko različna tudi čustva, ki jih doživljamo v isti situaciji. Ogled kratkega reklamnega spota na televiziji bo npr. nekoga lahko pustil povsem ravnodušnega in se ogleda v resnici sploh ne bo spomnil, nekdo drug se bo ob tem istem spotu močno nasmejal, spet nekdo tretji se bo zaradi vsebine močno razburil in ujezil.

Čustva nam pomagajo

Osnovna naloga vseh čustev je, da nas aktivirajo za odziv na situacijo in za sprejemanje odločitev. Če si predstavljamo našega daljnega prednika, je bil npr. prav strah tisti, ki je poskrbel za njegov beg pred razjarjenim jamskim medvedom in s tem za preživetje. Čustva nam tudi pomagajo v medosebnih odnosih, saj skoznje lahko ocenimo, v kakšnem stanju so drugi in kakšne so njihove namere. Če se ob nekom počutimo zelo dobro, nas čustvo sreče motivira, da s to osebo preživimo še več časa in da temu odnosu namenjamo več pozornosti.

Čustvena pismenost lahko močno izboljša kvaliteto našega počutja ter medsebojnih odnosov.

Pogosto se uporablja delitev čustev na pozitivna in na negativna, kar pa ni najbolj ustrezno. Prav vsa čustva imajo namreč pozitiven namen - pomagajo nam prepoznati pomembne vsebine in se nanje čim bolj primerno odzvati.

Kognitivno-vedenjska terapija

V kognitivno-vedenjski terapiji (KVT) so čustva opredeljena kot psihološki odzivi, ki nastanejo kot posledica posameznikovega vrednotenja oziroma interpretacije določenih dogodkov, situacij ali misli. KVT temelji na predpostavki, da čustev ne povzročajo dogodki sami po sebi, temveč način, kako jih posameznik razume, interpretira in o njih razmišlja. KVT ločuje med primarnimi in sekundarnimi čustvi ter poudarja razliko med prilagojenimi (funkcionalnimi) in neprilagojenimi (disfunkcionalnimi) čustvenimi odzivi. Cilj svetovanja in terapije ni zatiranje ali izogibanje čustvom, temveč njihovo razumevanje, uravnavanje in bolj konstruktivno doživljanje.

Več informacij najdete na:

https://nijz.si/obmocna-enota-novo-mesto/custvena-abeceda-jo-poznate/

Uravnavanje čustev v KVT vključuje naslednje korake:

1. Prepoznavanje in poimenovanje čustev - učenje, kako zaznati in natančno opisati svoja čustvena stanja.

2. Prepoznavanje misli, ki sprožajo čustva - ugotavljanje avtomatskih misli, ki vodijo do določenega čustvenega odziva.

3. Preizpraševanje in prestrukturiranje misli - preizpraševanje nerealističnih, pretiranih ali škodljivih miselnih vzorcev.

4. Učenje novih vedenjskih strategij - razvijanje učinkovitejših načinov ravnanja v čustveno zahtevnih situacijah.