Vrtnarski nasveti Matica Severja: Kam z odvečnim listjem na vrtu in kako narediti listovko?

Ko jesen natrosi svoje barve po dvorišču in vrtu, se začne vsakoletna dilema: kam z vsem tem listjem? Medtem ko grablje že čakajo v lopi, je vredno pomisliti, da listje ni le smet, temveč dragocen vir hranil za rastline, to pa še zdaleč ni edina vloga, ki jo lahko odigra na vašem vrtu.

Vsak list, ki pade, še ni končal svojega dela. Pod drevjem, v kotičkih vrta in med gredicami, postane dom za žuželke, pajke, polonice in metulje, ki tam prezimijo. Če listje prehitro odstranimo, jim močno zmanjšamo možnosti za preživetje. Prav ta drobna bitja spomladi pomagajo pri opraševanju in ohranjajo naravno ravnovesje na vrtu.

Tudi tla sama si oddahnejo pod nežno plastjo listja. Ko se razkraja, sprošča ogljik, dušik, fosfor, kalij in kopico mikroelementov. Tla postanejo bolj rahla, peščena zemlja zadržuje več vlage, glinena pa se manj zbija. V takih tleh je tudi več življenja in rastline v njih veliko bolje uspevajo.

Kam z listjem, ko pade na tla?

Foto: Unsplash.com

Kdaj in kje listje res odstraniti

Na trati listje ne sme ostati v debeli plasti, saj zadrži vlago in onemogoča travi dostop do svetlobe. Za najbolj negovane trate priporočam sesanje/razpihovanje ali grabljenje listja ter popolno čiščenje, če pa niste nagnjeni k "popolnosti" videza svoje trate, lahko suho listje kar pokosite, da ga razkosamo na drobne kosce, ki se lažje posedejo med ravne bilke in hitreje razgradijo na mestu samem.

Na tlakovanih potkah, stopnicah ali dovozih pa listje postane spolzko, zato ga redno pometajte ali odpihnite. Odstranjeno listje lahko zbirate v samokolnico ali v velike vrtne vreče, da ga kasneje uporabite kot zastirko ali surovino za listovko.

Občutljive rastline (na primer mlade sadike, zimzelene trajnice, grmički v koritih ali drugje) imajo od malce debelejše plasti listja celo korist. Če je ta plast zračna, deluje kot izolacija in obvaruje rastline pred hujšim mrazom in poškodbami.

Katero orodje vam prihrani hrbet

Za manjše površine so lahke pahljačaste grablje idealne, te so nežne do trate in tihe. Kovinske grablje uporabite le na poteh in gredah brez občutljivih rastlin. Pri večjih količinah listja pride prav vrtni sesalec ali pihalnik z možnostjo drobljenja. Listje seseklja v fino maso, ki zavzame manj prostora in se hitreje spremeni v kompost. Za prenos pa uporabite vrtno samokolnico, velike vreče ali priročne ponjave, slednje lahko dve osebi preprosto privihata in listje zvrneta na kup. Vse to pomeni manj naprezanja in več časa za tisto, kar je na vrtu res pomembno.

Kam z listjem, ki ni za kompost

Listje oreha vsebuje snov, ki lahko zavira rast občutljivih rastlin, zato ga ne dajajte na kompost. Enako velja za bolno ali z glivami okuženo listje, tisto raje odvrzite med mešane odpadke. Če se želite znebiti večjih količin, ga lahko zmeljete in razprostrete po manj občutljivih površinah, kjer bo vseeno počasi razpadlo.

Kam z listjem, ki ni za kompost

Listje oreha vsebuje snov, ki lahko zavira rast občutljivih rastlin, zato ga ne dajajte na kompost. Enako velja za bolno ali z glivami okuženo listje, tisto raje odvrzite med mešane odpadke. Če se želite znebiti večjih količin, ga lahko zmeljete in razprostrete po manj občutljivih površinah, kjer bo vseeno počasi razpadlo.

Listje kot del vrtnega ravnovesja

Čeprav marsikoga drži klasična slovenska težnja k popolnemu čiščenju, naj opomnim, da narava ne mara sterilnosti. Kotiček, kjer pustimo nekaj listja, veje in trave, postane zatočišče za ježke, metulje in čebele samotarke. Pogosto čistimo tudi območja pod drevjem in grmovnicami, kjer se površin v resnici skoraj ne vidi, in si tako nakopljemo nepotrebno dodatno delo, rastlinam pa odtegnemo bodoča hranila.

Raje torej dvakrat premislimo, kaj bomo z listjem, saj to še zdaleč ni le smet na vrtu.

Izobilje listja lahko izkoristimo za pripravo domače listovke, ki je različica komposta.

Foto: Listje, Jesen, Vrtnarstvo