Ribiče lovimo na ribe

Ohranjanje ribjega zaroda v rekah je vse prej kot preprosto. Vodotoke smo toliko spremenili in s človeško prisotnostjo tudi obremenili, da so ribe komajda sposobne preživeti v okolju, ki se zdi naravno, toda to že zdavnaj ni. Brez vnosa rib, vzrejenih v ribogojnicah, bi bile naše reke kmalu mrtve. Enkrat povzročijo morijo onesnaženja, drugič uničenje drstišč, pa tudi turisti motijo prirojeni ritem živali, ki so se skozi stoletja navadile bolj na samoto kot na stalno prisotnost ljudi. Če k temu prištejemo še kormorane in druge ptice roparice, ki vse pogosteje namakajo kljune v naše reke, se zdi prisotnost ribičev, ki prihajajo muharit na Sočo, Idrijco, Lepenico in druge vodotoke Gornjega Posočja, še najmanj usodna za populacijo soške postrvi. Pravzaprav se tudi zaradi njih ohranja pri življenju ta redka riba iz rodu salmonidov, ki je že skoraj izginila iz naših voda, zdaj pa se ob pomoči ljudi vrača v naše najbolj čiste vode.