Praznični hormoni sreče

Vsakdo je rad srečen. Tega občutka se še kako zavedamo ob praznikih, ko skoraj podzavestno iščemo pripadnost, oporo v družini, v svojih ljubljenih, ki ljubijo tudi nas. Pregovor sicer pravi, da je “sreča v nas samih”, zato smo sami odgovorni zanjo, ali, kot rečemo, “vsakdo je svoje sreče kovač”. Pa vendar nihče ni srečen sam, odmaknjen od sveta, marveč v druženju, odnosu z drugimi, bližnjimi. Srečo, ki izhaja iz druženja, pomaga pomembno graditi tudi hrana; skupni obed, ki je pravi obred povezovanja. A sreča ni nekaj, kar bi lahko prijeli v roke, čeprav se kaže tudi v našem odzivu na zunanji svet. Pomembno je nadzorovati uravnavanje in vpliv na svoje počutje, na svoja čustva in srečo.

Pri tem imajo pomembno vlogo hormoni. Ti določajo, ali se bomo v nekem trenutku počutili dobro, se brez škode odzivali na stresne situacije, dobro spali in bomo mladostni. Hormoni spodbujajo našo ustvarjalnost, visoko zmogljivost, krepijo voljo za uspehe in vlivajo optimizem. Hormoni so, čeprav še tako različni po svoji vlogi in sestavi, vedno v medsebojnem razmerju, pri čemer se lahko podpirajo, se med seboj zavirajo, si nasprotujejo ali pa se “vzajemno dopuščajo”. Kot vse tudi hormoni težijo k medsebojnemu dinamičnemu ravnovesju, a to se lahko poruši iz številnih vzrokov. Že če zmanjka en sam hormon, je vse narobe. To velja tudi za hormone sreče. Sami po sebi niso dovolj, marveč le v sonavzočnosti vseh drugih hormonov.