Združeni narodi modre frankinje

Avstrija ima približno 45.000 hektarjev vinogradov, velika večina jih je v vzhodnem delu države, malenkost tudi v hribovitem delu, med drugim na Koroškem, kjer se vinogradništvo širi, žal pa jih je v okolici Celovca nedavno prizadela pozeba, ki je pobrala pridelek na nižjih legah. Sicer pa je bil letnik 2025, ki ga je veliko vinarjev predstavilo v festivalnih dvoranah nekdanje cesarske palače Hofburg, izdatnejši od predhodnega, prav tako je bilo na Dunaju čutiti zadovoljstvo s kakovostjo vin.

Sočna, sveža vina

“Velika mednarodna udeležba jasno kaže, da so avstrijska vina v skladu s trenutnimi trendi,” pravi Chris Yorke, izvršni direktor Austrian Wine, nacionalne agencije za promocijo vina. “Avstrijska vina so znana po svoji visokokakovostni in okolju prijazni pridelavi, prav tako pa po svežini in lahkotnosti, ki sta trenutno zelo iskani med mednarodno publiko.”

VieVinum je tudi doživetje cesarskega Hofburga.

Foto: Sašo Dravinec

Na VieVinum se je s svojimi vini predstavilo prek 500 vinarjev, za peščico je bilo tujih, tudi nekaj slovenskih. Par jih je bilo še v okviru avstrijskih vinskih dni na festivalu sonaravnih vin Karrakter v Železnem, ki ga prav tako podpira Austrian Wine, mednarodni značaj pa mu dajo gostje iz tujine.

Izvozni trgi so na severu

Lani je Avstrija pridelala 256 milijonov litrov vina v nekaj manj kot 45.000 hektarjih vinogradov. Letnik je bil bistveno izdatnejši od predhodnega in bi pokril domače potrebe po vinu, a gre kar precej avstrijskega vina v izvoz, ki ga je skupno približno 220 milijonov evrov. Za primerjavo: slovenskega izvoza vin je po dostopnih podatkih za približno 16 milijonov evrov, pomenljiv podatek pa je veliko nižja povprečna cena. Slovenska vina dosežejo 2,29 evra na liter, avstrijska pa po dostopnih statističnih podatkih 3,6 evra.

Največ, zlasti belih vin v nižjih cenovnih razredih, gre iz Avstrije v Nemčijo, v Švico gre veliko premijskih vin, po izvozu sledijo Nizozemska, ZDA ter skandinavske države. Avstrijska vina gredo torej na sever, nekateri vinarji, zlasti zvezde sonaravne pridelave in ključni akterji v najbolj znanih vinskih regijah, pa so po malem prisotni v vsem svetu. Tudi pri nas, bolj za ljubitelje in ponekod ob meji za avstrijske goste, da se počutijo bolj domače.

Habsburška dediščina

Glavna sorta v avstrijskih vinogradih je zeleni veltlinec, sočno, malenkost pikantno belo vino z visoko kislino, čigar najpomembnejša rastišča so ob Donavi na severovzhodu države, v deželi Spodnja Avstrija. Zelenega veltlinca (Grüner Veltliner) je v avstrijskih vinogradih skoraj tretjina, Spodnja Avstrija pa ima daleč največ vinogradov med vsemi avstrijskimi deželami. Sledi Gradiščansko, v pomembni meri regija za rdeča vina, pa Štajerska in slednjič Dunaj, ki je z blizu 600 hektarji vinogradov znotraj meja velemesta najbolj vinsko glavno mesto na svetu.

Dunajsko 19. okrožje je znano po vinotočih (heurige), za katere veljajo posebna pravila, načeloma pa gre za enako dediščino, kot so na avstrijskem Štajerskem in na Gradiščanskem buschenschank, na Južnem Tirolskem hofschank, na Primorskem pa osmice. Temelj je isti, uredba cesarja Jožefa II. iz leta 1784, da smejo kmetje svoje vino v omejenem času prodajati brez davka. Pravila se zdaj razlikujejo, v Sloveniji so nekoliko ohlapnejša kot v Italiji, kjer je na Krasu priljubljenost osmic izjemna, k čemur gotovo pripomoreta tudi bližina Trsta in javni prevoz.

Vse o modri frankinji

V Hofburgu so vinske predstavitve tematsko razdelili po številnih dvoranah in sobanah, v eni od manjših pa je bila nadvse zanimiva predstavitev modre frankinje, seveda tudi s slovensko udeležbo. Ob nekaj samostojnih slovenskih predstavitvah vinarjev s Štajerske, je bilo na dolgi mizi prek 100 modrih frankinj iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Slovaške, Češke, Poljske, Romunije in Italije. Največ je bilo avstrijskih in madžarskih vin, Slovenija se je po izboru someljejke Simone Česen predstavila z dvanajstimi vini. Podobno kot pri avstrijski in madžarskih vinih, je tudi pri slovenskih opazna vse večja slogovna konsistentnost glede na regijo. Največ vin je bilo iz Posavja, izpostaviti velja frankinje iz kleti Šuklje iz Bele Krajine, pod katerimi je enološki podpisa dr. Guillaumeja Antalicka, tudi profesorja na vipavski Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo, ki je na Dunaju neumorno predstavljal slovenske modre frankinje, pa vino iz kleti Albiana, s Štajerske je pozornost zbudila modra frankinja iz kleti Roka s Koga, modra frankinja Mačkovci iz kleti Marof pa je še enkrat pokazala, da je Goričko izjemno rastišče, enolog Uroš Valcl pa velemojster za to srednjeevropsko sorto.

Slovenske modre frankinje sta na Dunaju predstavljala someljejka Simona Česen in dr. Guillaume Antalick.

Foto: Sašo Dravinec

Goričko je geografsko sorodno z bližnjimi regijami na Gradiščanskem, od koder so najbolj sloveče in najimenitnejše modre frankinje, ki dosegajo tudi najvišje cene, denimo iz kleti Moric, Gesellmann in Uwe Schieffer, čigar frankinji sta bili ponujeni prav na koncu dolge mednarodne vrste. V njej velja posebej omeniti še vina iz južnih madžarskih regij Szekszard in Villany, pa tudi Sopron, kar je madžarski del Gradiščanskega.

Vodilna sorta Srednje Evrope

Modra frankinja povezuje srednjo Evropo, med belimi sortami ima podobno vlogo laški rizling (grašica). Skupno je s frankinjo zasajenih približno 18.000 hektarjev vinogradov, daleč največ na Madžarskem, na Gradiščanskem na vzhodu Avstrije pa je dominantna rdeča sorta. Raste v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji, v Nemčiji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, v Bolgariji, Romuniji, Srbiji in v Furlaniji.

Korenine modre frankinje so na slovenskem ozemlju nekdanjega habsburškega imperija. Dokumentirana je bila že v prvi polovici 18. stoletja. Znanstveniki nemškega inštituta Julius Kühn v Geilweilerhofu so dokazali, da izvira iz Slovenije in da je križanec danes pozabljenih rdeče sorte vinske trte vranek oziroma tičenska črnina ter debele beline (Weissem Heunisch, Gouais Blanc). Ta je bila do sredine 19. stoletja najpomembnejša srednjeevropska bela sorta.

Združeni narodi modre frankinje, kot so poimenovali vidno predstavitev, ki so jo v Hofburgu pripravili drugič, je zanimiva iniciativa, ki pripomore k promociji vin iz širše regije in postavlja sorto v stabilen kontekst, obenem pa je tovrstna predstavitev pomembna za spoznanja o potencialu sorte v posameznih rastiščih. Dunajska predstavitev je pomembna tudi zaradi mednarodne strokovne publike, ki je bila v dneh VieVinum tam dobro zastopana.

Modra frankinja ima svoj festival tudi pri nas, na gradu Sevnica bo potekal prihodnjo sredo od 13. ure naprej pod sloganom Mislim modro. •