Z novo letino nov zakon o vinu, ki sektor uglaša z evropskimi predpisi

Zakon o vinu se je precej dolgo medil. Dejstvo je, da je veljavni zakon, sprejet leta 2006, zastarel in tudi neučinkovit, zlasti pri harmonizaciji z evropskimi predpisi. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Mateja Čalušić iz Kopra, ki ima sicer tesen stik tako z vinom kot z vinogradništvom, utemeljujejo, da je nov zakon “nujen za celovito in sistematično ureditev področja vinogradništva in vinarstva, saj veljavna zakonodaja, sprejeta leta 2006, zaradi zastarelosti ne omogoča učinkovitega izvajanja zakonodaje EU. Čeprav je bil veljavni zakon v letih 2011, 2012 in 2013 dopolnjen, so se od tedaj pravila na ravni EU bistveno spremenila. Zaradi teh sprememb je priprava predloga zakona ne le priporočljiva, temveč tudi nujna za ustrezno prilagoditev nacionalne zakonodaje zahtevam EU.” Dodajajo, da “predlog zakona zajema vse ključne vidike pridelave grozdja in vina, ureja register vina, register o prejemu in izdaji, ureja tradicionalne izraze, aromatizirane vinske proizvode, postopek ocenjevanja vina, imenovanje pooblaščenih organizacij in laboratorijev za vinski sektor, organoleptično ocenjevanje vina, označevanje, izotopske analize, promet z vinom, nepoštene poslovne prakse ter nadzor in kazenske določbe.”