Vse bolj odkriti Kras
Projekt Agrotur+ je tretji v vrsti slovensko-italijanskih projektov, namenjenih razvoju kmetijskih in vinogradniških dejavnosti na čezmejnem Krasu. Izsledke 600.000 evrov vrednega projekta v okviru programa Interreg Italija-Slovenija, ki se je pričel avgusta 2023 in zaključil julija letos, so v torek predstavili v sežanskem Kosovelovem domu.
Torkovo dopoldnje je bilo v Kosovelovem domu rezervirano za poročilo o izsledkih triletnega raziskovalnega projekta Agrotur +, ki je potekal v okviru pobude Interreg Slovenija-Italija.
Foto: Robi JakominDr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije, vodilnega partnerja projekta, je v Sežani povedal, da se je Agrotur+ vrtel okoli treh edinstvenih kraških izdelkov: kraškega pršuta, terana in brinjevca. Projekt je povezal partnerje, razvojne agencije (ORA Kras Brkini, LAS/GAL Kras Carso, CESCON Veneto), univerze V Trstu, Vidmu in Novi Gorici ter tehnike iz Italije in Slovenije. V dogajanje so bili aktivno vključeni tudi vinarji in vinogradniki, študenti agronomije ter celo umetniki, ki jih je navdihnila kraška pokrajina.
Teran ščiti telo pred rakom
Projekt Agrotur+ je nasledil projekta Agrotur, ki je bil aktiven med letoma 2011 in 2014, ter Agrotur 2, ki so ga izpeljali med letoma 2017 in 2020. Temeljil je na treh glavnih področjih: trajnostnem turizmu, promociji lokalnih produktov, kot sta pršut in brinjevec, ter razvoju vinogradništva, ki je okolju in človeškemu zdravju prijazno.
Teran je v sklopu projekta dobil svojo digitalno platformo in publikacijo. V njej med drugim izvemo, da je kraško vino bogato s polifenoli, ki ščitijo telo pred rakom in kroničnimi boleznimi. Uživanje decilitra terana na dan ima tako blagodejne učinke na človeško zdravje.
Avgusta lani suša najhujša
Univerza v Novi Gorici je v sklopu projekta raziskovala mikrobiološke kontrole kakovosti vina, tržaška univerza pa vpliv, ki ga imajo antociani v vinu na jetra. Vinarji so se v Saležu poučili o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter učinkoviti instalaciji škropilnic. Izkušnje so kraški vinarji nabirali tudi pri kletarjih v Venetu. Poslušali so še predavanja norveških kolegov o pridelavi cidra, fermentirane alkoholne pijače iz jabolčnega soka.
Raziskovalci in agronomi so preučevali tudi vplive suše na kraško trto. Ugotovili so, da je bila suša avgusta lani ekstremna in da so bile rastline podvržene hudemu stresu. Kar zadeva pršut, so v okviru projekta opravili ankete, da bi ugotovili, ali imajo potrošniki raje bolj suhe in slane ali pa bolj sočne in mastne suhomesnate izdelke. Vse ugotovitve so zbrali na spletni strani www.e-karst.eu, kjer bodo še dolgo služile kraškim kmetom in vinogradnikom, prav tako pa zainteresiranim potrošnikom. •