Voda je tudi v vinogradništvu vse večji zaklad

Projekt Acquavitis sodi v skupino evropskih Interreg programov med Italijo in Slovenijo, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Partnerji so Kmetijski inštitut Slovenije, univerze in Trsta, Benetk in Vidma, Geodetski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Prav direktor slednjega, Branimir Radikon, je uvodoma pozdravil zbrane, med katerimi so bili v veliki večini vinogradniki in vinarji, strokovnjaki iz raznih kmetijskih branž, gostinski in turistični delavci ter tudi poznavalci in ljubitelji vina. Kot je izpostavil Radikon, se zaradi podnebnih sprememb soočamo s povsem novimi izzivi, saj še pred desetimi leti ne bi nihče razmišljal o tem, da tudi trte v skoraj vseh primorskih in sosednjih furlanskih vinorodnih okoliših potrebujejo namakanje. Njegovemu razmišljanju je pritegnil predstavnik Kmečke zveze iz Trsta Erik Masten, ki je trditev, da postaja problematika pomanjkanja vode in suše naša stalnica, podkrepil s podatkom, da se je v le nekaj letih podvojilo število kmetij, ki se prijavljajo na razpise za dodelitev sredstev za namakanje. “Potrebovali pa bi neprimerno več denarja, kot ga ima dežela na voljo, da bi lahko podprli vse kmete, ki bi radi uredili namakalni sistem,” je dejal.

Zbrane je pozdravil tudi predsednik slovenske Kmetijsko gospodarske zbornice Roman Žveglič, ki je opozoril, da moramo biti stalno pripravljeni na spremembe, pa če gre za zakonodajo ali vremenske razmere, kar nam omogoča prav znanost. In projekt Acquavitis je eden izmed tistih, ki omogočajo prenos znanja dobesedno iz vesolja na trdna tla, saj je v zbiranje podatkov, nujnih za učinkovito ukrepanje, vključen tudi satelit Sentinel-2, ki nas opazuje z višine 800 kilometrov.