Prvič 5 kap, ima jih Ana Roš, mladi talent je Kraševec Jurij Daolio

V letošnjem vodniku Gault&Millau je 51 gostiln in restavracij, ki imajo vsaj tri kuharske kape. Gastronomski vodnik Gault&Millau, ki je v Sloveniji prisoten od druge polovice prejšnjega desetletja, zanj skrbi Mira Šemić z ekipo, je letos (končno) namenil prvo oceno pet kuharskih kap, prejela jo je Ana Roš v Hiši Franko v Starem selu pri Kobaridu. Avstrija, denimo, ima kar devet restavracij s to oznako, za katero je potrebnih najmanj 19 točk od 20 možnih.

Največ kap doslej

Štiri kape za ocene med 17 in 18,5 točke ima v Sloveniji 14 gostiln, med njimi so s Primorske Pri Lojzetu (Zemono), Mahorčič (Rodik) in Dam (Kromberk), ki jih je dobila premierno. 3 kape ima kar 36 gostiln in restavracij, kar je največ doslej. Med njimi so tudi COB (Portorož), Špacapanova hiša (Komen), Grad Štanjel, Majerija (Slap pri Vipavi), Mangrt (Log pod Magrtom), Rizibizi (Portorož), Bistro Štorja (Postojna), Hiša Krasna (Lokev), Pikol (Rožna Dolina), Calypso (Nova Gorica), Restavracija Hotela Marina (Izola), Sophia (Portorož), Stara Gostilna (Piran) in po novem še Podfarovž (Vipava).

Na GALAmi v Ljubljani so podelili sedem posebnih priznanj. Za chefa leta je bil imenovan Jure Tomič iz brežiške gostilne Debeluh, najbolj uveljavljene gastronomske postojanke v tistih krajih. Tomič, tudi nekdanji slovenski someljejski prvak, je družinsko gostilno zapeljal na visoko gastronomsko raven z modro doziranimi elementi visoke kulinarike v sodobni kuhinji z domačimi in regionalnimi vplivi. Debeluh izjemno vešče rokuje z vini in rad promovira lokalne pridelovalce. Zaradi bližine hrvaške prestolnice in priljubljenosti med tamkajšnjimi dobrojedci, se je Debeluha oprijel tudi naslov »najboljše zagrebške restavracije«.

Za chefa prihodnosti je bil imenovan Davor Arnautović iz bohinjske Vile Muhr, ki je v Alpe prišel s Paga, chefinja tradicije je izkušena Martina Breznik iz Hiše Raduha v Lučah, mladi talent pa Kraševec Jurij Daolio, ki je med drugim delal v restavracijah družbe Postojnska jama in v Špacapanovi hiši v Komnu, zdaj pa deluje na drugem koncu Slovenije, v restavraciji ob vinski kleti Doppler v Kozjaku nad Pesnico.

Za najboljšo someljejko so imenovali Simono Česen iz ljubljanskega Wine bara Šuklje, najboljša slaščičarna je Lolita, prav tako iz prestolnice, najboljši POP lokal pa Vinoteka Movia, neformalna briška ambasada v središču Ljubljane, ki jo vodita Ela Kristančič in Grega Berce.

Promocija Slovenije

“V slovenski gastronomiji vidimo izjemno generacijo mladih, ki prevzemajo restavracije in nadgrajujejo tradicijo slovenskih gostiln. S tem tradicija dobiva nov ugled, hkrati pa se dviguje tudi kakovost celotne scene,” poudarja Mira Šemić, direktorica Gault&Millau Slovenija. “Res je, da se letos nekaj zelo dobrih restavracij zapira, vendar verjamemo, da je to predvsem odraz trenutnega časa.” Mladi ustvarjalci prinašajo nov zagon in prepričani smo, da bomo v prihodnjih letih spremljali še veliko uspešnih zgodb, še dodaja Šemić. “Vodnik Gault&Millau spodbuja ustvarjalnost, dvig kakovosti in razvoj novih talentov ter nam prek medijskih in digitalnih objav pomaga dosegati milijonsko občinstvo na ključnih trgih, pa jo dopolnjuje Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije.

Anonimni ocenjevalci Gault&Millau so obiskali prek 200 gostiln, celoten vodnik bo na voljo maja. •