Na vrhu so Portugalci
V Sieni je konec prejšnjega tedna potekalo mednarodno ocenjevanje vin in tropinovcev (grappe), ki ga organizira italijansko Združenje mest vina, v čigar članstvu so številne občine na italijanski strani, nekaj let pa tudi Koper.
Na mednarodnem ocenjevanju vin združenja Citta del Vino je bil v eni od mednarodnih komisij tudi naš sodelavec Toni Gomišček
(prvi z desne).
Združenje mest vina je 21. marca 1987 ustanovilo 39 županov nekaterih osrednjih vinskih občin sosednje države, ki so želeli spodbuditi okrevanje vinogradniško-vinarskega sektorja po škandalu s ponarejenimi vini z dodatkom metanola iz leta 1986, zaradi katerega je 23 ljudi umrlo, 15 pa oslepelo.
Združenje zdaj šteje več kot 500 občin, med člani pa so tudi nekatere občine iz primorske soseščine in zadnja leta tudi Koper, pobudo in njene akcije so predstavili na majskem Prazniku refoška.
Dve osrednji pobudi sta Calice di stelle (poslovenjeno Utrinki v čaši) v noči svetega Lovrenca ter izbori županovega vina. Primerjanje med slednjimi je z leti zraslo v ocenjevanje pretežno italijanskih vin vendar z mednarodno sestavljenimi petčlanskimi komisijami. Slednjih je bilo v Sieni 13, ovrednotiti pa so morali kar 1400 vzorcev. Lani je na ocenjevanju v Gorici “komisarje” najbolj prepričal 20-letni portovec, pa tudi sicer so sladka vina zasedla vrh in šele na šestem mestu je bilo prvo suho vino, aglianico iz Kampanje. Znotraj deseterice najbolje ocenjenih vin je sicer bila tudi Damijanićeva istrska malvazija iz hrvaške Istre. Letos so za najboljše vino razglasili portugalsko alkoholizirano vino Camolas Moscatel de Setúbal iz Palmele, tudi pri rdečih in sladkih vinih je šel šampionski naslov na Portugalsko, ki je tako najuspešnejša med sodelujočimi državami.
Pri tropinovcih je konkurenca manjša, ocenjevanje pa zahtevnejše, tako da sta dve komisiji ocenjevali po 13 vzorcev na zasedanje, vinske komisije pa so imele v povprečju po trikrat več vzorcev. Organizatorji so se potrudili, da so šli ocenjevalci domov s polno malho lepih spominov na mesto, ki je bilo do izbruha črnih koz leta 1348 eno najbolj cvetočih v Evropi. Življenje se je takrat dobesedno ustavilo, saj so pokopali tri četrtine prebivalstva, okrevanje pa je potekalo tako počasi, da ni bilo potrebno rušiti starih zgradb, ki so danes, obenem z znamenitimi konjskimi teki po kamnitih tlakovcih, glavna atrakcija mesta. Ljubitelji izvirne toskanske kuhinje se sicer pritožujejo, da vse več restavracij ponuja pice, vendar je v mestu še nekaj lokalov, kjer obiskovalcem ne želijo ugajati s prilagajanjem jedilnika, in stavijo na ročno narejene špagetom podobne piče, namaz na osnovi vranice, vampe in meso na žaru, na katerem ima poleg klasične “fiorentine” svoje mesto tudi jagenjček.