Kvarner je Evropska gastronomska regija

Mednarodni Inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT) iz Barcelone naziv Evropska prestolnica gastronomije podeljuje od leta 2016. Prvo leto sta bila njegova nosilca severna portugalska regija Minho in španska Katalonija. Lani je imela ta naziv italijanska Sicilija, leta 2021 pa ob portugalski Coimbri in finskem Kuopiju tudi celotna Slovenija. V “igri” je bil sprva predlog za Primorsko oziroma sredozemsko Slovenijo, a je slednjič obveljala rešitev, da je Slovenija majhna in - čeprav raznovrstna - promocijsko in razvojno ena regija. Leto evropske gastronomske regije je minilo v znamenju omejitev zaradi epidemije, a je Slovenski turistični organizaciji (STO) in drugim deležnikom vendarle uspelo izpeljati ključne projekte in poglobiti načela zelenega in trajnostnega turizma.

Talilni lonec

“Kvarner je prostor, kjer se srečajo sredozemsko, celinsko in predalpsko podnebje, ter talilni lonec, kjer se hrana in jedi beneške, avstrijske in madžarske tradicije mešajo s kuhinjo kmetov, ribičev in pastirjev,” je v nagovoru v prijavni knjigi za pridobitev naziva Evropska gastronomska regija poudarila Irena Peršić Živadinov, direktorica Turističnega združenja Kvarnerja. Kot cilj kandidature je izpostavila predstavitev prehranske kulture in gastronomske identitete, krepitev sodelovanja med deležniki ter krepitev gospodarskih koristi vseh akterjem v verigi.

V Kvarnerju ločujejo tri kulinarične profile, obrežno in otoško ter hribovsko kuhinjo, širšo regijo pa delijo na osem turističnih območij. Ta so: Opatijska riviera, ki ima trdne letoviške korenine v nekdanjem habsburškem imperiju, metropolitanska Reka z okolico, Crikveniško-vinodolska riviera, otoki Krk, Cres, Lošinj in Rab ter hriboviti Gorski kotar. Z njimi stavijo na raznovrstnost gastronomije, saj ima vsako od območij kakšno posebnost, obenem pa je vrsta zadev, ki jih druži in povezuje.

Žlahtina in sansigot

Kvarner je tudi majhna, a vse bolj prepoznavna vinska regija, za kar v pomembni meri skrbi združenje Kvarner Wines, ki je eden od ključnih partnerjev Evropske gastronomske regije. Največ kvarnerskih vinogradov je na Krku in okrog Novega Vinodolskega ter na Susku, nekaj jih je tudi v zaledju Reke, skupno jih je približno 200 hektarjev. Najbolj prepoznavni sorti sta bela žlahtina, ki je doma s Krka in rdeči sansigot, posebnež s peščenega Suska. Združenje Kvarner Wines pripravlja vse odmevnejši vinski festival WineRi na Reki, letos bo 13. in 14. marca.

Kvarner je zelo močna turistična destinacija, letno zabeležijo prek 20 milijonov nočitev, velika večina je tujcev, med njimi v pomembni meri slovenskih turistov, nenazadnje ima veliko naših sodržavljanov tam nepremičnine. V zadnjih letih se močno krepi gastronomska podoba Kvarnerja, tako v ohranjanju tradicij kot v iskanju novih izrazov. Pestrost in raznovrstnost ponudbe omogoča kuharskim mojstrom široko paleto delovanja, v prvi vrsti pa so izpostavljena, domala karizmatična živila, kot so kvarnerski škampi, jagnjetina s Cresa, otoška zelišča, divjačina iz Gorskega kotarja … Veliko razlogov torej tudi za okusni obisk sosednje regije. •