Kako smo "lovili" programe na starih televizorjih, na katere so si babice dajale filtre, da bi dobile nekaj barv

Običajno so bili ti televizorji v dnevni sobi in za njih je bil prav poseben prostor v tistih ogromnih omarah do stropa, ki smo jih imeli vsi. Del teh omar je bil tudi bife, poseben prostorček v višini prsi, z vratci, ki so se odpirala od zgoraj navzdol in s ključavnico ter ključem, ki je imel na kratki medeninasti verižici obešen umetelno izdelan obesek. V teh domačih bifejih - nekateri so imeli na zadnji strani tudi ogledalo, najbrž zato, da so izgledali bolj polni - so imele družine delovnega ljudstva spravljena pelinkovec in travarico za vsakdan in zdravje ter žgane pijače za obiske: grenčici Amaro 18 in Boonekamp ter vinjak Cezar, za posebne priložnosti pa brendi Skenderbeg in viski Ballantines. Ta posvečeni prostorček za odrasle konzumente je bil seveda ena izmed najpomembnejših preokupacij pubertetniških mulcev - kako iz vsake steklenice narediti požirek, dovolj majhen, da se ne bi preveč poznalo, ali koliko vode doliti, da starši in gostje na obisku tega ne bi okusili.