Izberite raje koprivo kot špinačo, ima trikrat več beljakovin

Naši redni bralci se gotovo še spominjajo, kako sem v začetku leta pisala o koprivnih semenih pri prečiščevanju telesa po prazničnem obilju. Pozimi sneg prekriva koprive, a kdor je prijatelj z naravo, si je že prej preskrbel koprivna semena, ki so visoko koncentrirana naravna hranila z obilo energije. To je logično, saj je seme zametek novega življenja, zato so v njih prav vse aktivne snovi, nujne za življenje. Relativno visoke so v semenih koprive količine vseh esencialnih aminokislin (beljakovin), med maščobami sta obe esencialni maščobni kislini omega 3 in omega 6, med vitamini je razmeroma veliko vitaminov skupine B, vitamina E ter vitaminov C in K. Med minerali v koprivnih semenih prevladujejo železo, magnezij ter cink, kalcij in mangan. Med bioaktivnimi snovmi so fitosteroli, zaščitni antioksidanti iz vrst lignanov in flavonoidov ter karotenoidi, zlasti betakaroten.

In vse, kar najdemo v semenih, je tudi v mladih koprivah, visokih in nizkih, ki se prav te dni veselijo prešerne pomladi. Jaz jih gojim na balkonu in ravnokar sem možu skuhala koprivno špinačo. V moji mladosti jo je mama pogosto pripravljala, saj prav špinača na obrobju Trnovskega gozda visoko nad Vipavsko dolino pač ni uspevala. Moj mož, Goričan, pa je v mladosti ni poznal, saj bi bila že misel, da bi jedli koprive, pregrešna, kot je dejal. Razumljivo, saj je Goriška solatni raj, kjer že zgodaj uspeva vse, kar zelenega raste pod soncem. A če bi Goričani vedeli, kako hranilno bogate in zdrave so koprive, bi si jih zagotovo pripravili.