Zgodovina Tomaja in zgodovina družine v Alpah

Skozi čas in pod vplivom različnih dejavnikov, kot je bila industrializacija in množične selitve v mesta, se je v splošnem dojemanju izoblikovala predstava, da je bila kmečka družba v preteklosti enolična in enostavna, v kateri malodane ni bilo prostora in časa za kaj drugega kot za garaško udinjanje golemu preživetju. Raziskave pa so nam že pred časom razkrile, da je bila kmečka družba v resnici zelo kompleksna.

Po eni strani je bila močno notranje povezana in je na različne načine skrbela za svoje člane ter, ko je bilo potrebno, lahko nastopala enotno proti zemljiškim gospodom, mestom ali vladarjem. Po drugi strani pa še zdaleč ni šlo za homogeno, temveč za relativno razčlenjeno družbo, sestavljeno iz posameznikov, gospodinjstev, družin, rodbin, skupin, slojev, institucij, pozicij moči in vsakokratnih interesov ter odnosov povezanih v zapleten preplet solidarnosti in zavezništev ter sporov in zamer.

Prav tako je potrebno kmečko vaško skupnost obravnavati kot živ organizem, ki se je spreminjal skozi čas, saj je bila v stalnem stiku z zunanjim svetom, z drugimi sloji, z urbanim okoljem, preko trgovinske dejavnosti pa tudi z oddaljenimi deželami (kmetje so pogosto delali tudi kot tovorniki in prevozniki-furmani in pri tem tudi samostojno trgovali). Na ta način je bilo podeželje vedno povezano s širšimi ekonomskimi, družbenimi, kulturnimi in političnimi dejavniki, vplivi in vzgibi in je hkrati soustvarjalo spremembe.

Tomaj ni bil izbran naključno

Projekt Slovenska zgodovina v malem želi približati slovensko znanost sodobnim trendom v mednarodnem zgodovinopisju, ki podeželje v preteklosti obravnava skozi vrsto različnih vidikov, kot so neagrarne dejavnosti (prevozništvo, obrt, migracije), družinska struktura, politično in družbeno življenje vaških skupnost ter, predvsem, skozi razmerje med spremembami in kontinuiteto v daljšem časovnem obdobju.

Raziskovalci in raziskovalke pod vodstvom Aleksandra Panjeka (UP FHŠ) so za svojo raziskavo izbrali vas Tomaj, ki jim je omogočila mikro in dolgoročno perspektivo. V pretres je bila vzeta razmeroma majhna vas (mikro), zaradi česar se je bilo mogoče poglobiti v različne vidike ekonomskega, socialnega, političnega in družinskega življenja njenih prebivalcev. Dolžina časovnega obdobja (od 16. do 20. stoletja) pa je omogočila opazovanje sprememb skozi čas in predvsem kako so se procesi modernega slovenskega in širšega evropskega razvoja kazali v spremembah vaške skupnosti in njenih članov. Tako je s to raziskavo v središče pozornosti postavljen “mali” človek in njegova lokalna skupnost, ki sta služila kot prizma, skozi katero lahko opazujemo širše procese slovenske zgodovine.

Tomaj je bil izbran, ker je skozi stoletja pripadal različnim državnim tvorbam, iz katerih je kasneje izšla sodobna Slovenija (Habsburška monarhija, Italija, Jugoslavija), ker se nahaja blizu pomembne prometne poti med Trstom in Ljubljano ter Dunajem in ker je bil razmeroma bogata in razslojena skupnost, s številnimi formalnimi in neformalnimi inštitucijami ter barvitim javnim in političnim življenjem, ki je dalo celo poslanca v dunajskem parlamentu. Gre za Antona Černeta (1813-1891), ki se je kot državni in deželni poslanec zavzemal za uveljavljanje slovenščine v šolah in uradih ter za izboljšavo življenjskih razmer kmetov na Krasu. Za Tomaj je značilna tudi razmeroma velika ohranjenost zgodovinskih virov, ki so hranjeni v različnih arhivih.

O družinah v Alpah v kar štirih jezikih

Nekateri zaključki so bili predstavljeni na zaključni projektni konferenci, ki je potekala v okviru znanstvene konference Mednarodnega združenja za zgodovino Alp, ki je potekala v Ljubljani med 29. in 31. avgustom letos po naslovom Družine v Alpah. Gospodinjstva in sorodniki, sosedje in prijatelji/ce: mreže ekonomskih in socialnih odnosov. V tem združenju sodelujejo zgodovinarji in zgodovinarke iz vseh držav alpskega loka (Slovenija, Avstrija, Italija, Švica, Nemčija in Francija).

Tematsko je konferenca izhajala iz pristopov, ki so se uveljavili od 90. let prejšnjega stoletja naprej, ko se je raziskovalni poudarek od strukturnih vidikov družine (razširjena, nuklearna, število članov) prevesil na posamezne položaje v družini (žene in možje, sinovi in hčere, bratje in sestre, stari starši itd.), na razmerja na osnovi spola in generacije ter na pogodbene dogovore (npr. glede dedovanja ali delitve premoženja). Rdeča nit konference so tako predstavljala vprašanja o pomenu, učinkovanju in načinu delovanja temeljnih odnosov, ki jih predstavljajo družine, sorodniki, sosedje, prijatelji in drugi, in sicer v različnih socialnih in ekonomskih kontekstih alpskih družb.

Na konferenci je svoje prispevke predstavilo 22 diskutantov in diskutantk in sicer v svojih maternih jezikih. Tako sta na sedežu Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer je konferenca potekala, odmevali slovenščina, italijanščina, nemščina in angleščina. Navkljub babilonu jezikov so predstavitve večkrat sprožile zanimive in poglobljene debate. Kot vabljeni predavatelj je nastopil Jon Mathieu (Bern, Švica), ki je ponudil pregled razvoja in izpostavil ključne teme raziskav na temo alpskih družin, posebej v navezavi z ekologijo, demografijo, sorodstvom, vlogo moških in žensk. Mathieu je poudaril dialog med avtorji, ki pa se je v debati, ki je sledila, lahko iz abstraktnega in papirnatega prelevila v resničen in živ dialog med prisotnimi. Pri tem velja posebej omeniti Dionigija Albero (Italija/Francija) in Margareth Lanzinger (Dunaj, Avstrija), ki skupaj z Mathieujem veljajo za avtoritete na področju na področju zgodovine družine v Alpah.

Predstavitve na konferenci je zaznamovala raznolikost vidikov, prek katerih je bila obravnavana tematika družine. Poslušali smo predstavitve na temo družine in kmetije, otroštva, poklicev, porok, dedovanja ter raznih oblik mreženja znotraj vaških in poklicnih skupnosti. Konferenca se je zaključila z ekskurzijo v zgornjo Selško dolino in (Nemški) Rut kot primera srednjeveške višinske naselitve. Sosednji območji so skoraj sočasno kolonizirali kmetje, ki so prihajali iz Pustriške doline (Pustertal oz. Val Pusteria) na južnem Tirolskem in kljub temu vzpostavili dva različna vzorca naselitve (gručasta vas ter samotne kmetije).

Rezultati projekta o Tomaju bodo objavljeni v obliki knjige v Slovenski znanstveni zbirki za humanistiko, ki jo izdaja Založba Univerze na Primorskem, članki s konference o družini v Alpah pa v reviji Historie des Alpes, ki jo izdaja Mednarodno združenje za zgodovino Alp. Obe publikaciji bosta izšli leta 2025.

Borut Žerjal, Aleksander Panjek, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

Razglednica Tomaja iz ok. 1930 (vir: TOMADIO [Slikovno gradivo]. – Trieste : I. Stein Cadel, [med 1929 in 1930] [dostopno na: https://www.kamra.si/mm-elementi/tomaj-ok-1930]).TOMADIO

Utrinek z znanstvene konference Družine v AlpahLev Centrih