Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti
V knjigi Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti, ki je nedavno izšla pri založbah Univerze Alma Mater Europaea in Annales ZRS, se dr. Gašper Pirc loteva vprašanj, ki vse bolj zaznamujejo naš vsakdan: kako digitalne tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo družbo, odnose med ljudmi in naše razumevanje sveta. Pri tem ne smemo pozabiti, da hitro razvijajoča se tehnologija pogosto prehiteva, pozablja na ali celo zanika pravne standarde in etično vrednotenje.
Dr. Gašper Pirc se v s svojem delu ukvarja tudi s splošnejšim razumevanjem mesta vrednot v sodobni družbi.
Knjigo zaznamuje mešanica entuziastičnega vpogleda v prihodnost digitalne tehnologije in istočasnega svarila pred neredko nevarnimi pravnimi, moralnimi, komunikacijskimi in političnimi posledicami, ki jih prinaša vse bolj celostna digitalizacija; proces, ki je zakrivil svojevrstno dovršitev dolgotrajne globalizacije. Pri tem se avtor osredotoča na vprašanja razvoja in možnosti spletnega prava, statusa moralnih norm v digitalnem okolju, digitalnega nasilja, etike umetne inteligence, statusa oseb v digitalnem svetu ter obstoja spletnih in virtualnih svetov.
Spletne skupnosti postajajo vse vidnejši pojav
Pomemben del knjige je namenjen razmisleku o prihodnosti spletnih skupnosti. Le-te postajajo vse vplivnejši del družbenega življenja, kar je še posebej razvidno v času naraščajočih napetosti, negotovosti in občutka izgube nadzora nad zasebnostjo. Digitalni prostor vse bolj oblikujejo velike platforme in sistemi nadzora, ki ljudi pogosto nevidno spreminjajo v zbirke podatkov in vedenjskih vzorcev. To pa ima neposreden vpliv na to, kako razumemo sebe in svojo identiteto, ki se vse bolj nahaja na poti – včasih pa celo na stranpotju - med fizično subjektivnostjo in digitalno predstavitvijo osebe.
Pri tem se Pirc sprašuje, na čem sploh še temeljijo družbena pravila in moralne presoje v svetu, kjer so znanje, resnica in vrednote pogosto relativizirane.
Resnični problemi virtualne dobe
Knjiga se dotakne tudi zelo konkretnih problemov digitalne dobe, kot so porast pogosto težko prepoznanega spletnega nasilja, pomanjkljiva ali izmuzljiva internetna zakonodaja ter posebno družbeno-politični izzivi, ki jih prinašajo hitre tehnološke spremembe. Pri tem je poseben poudarek namenjen razumevanju tehnoloških in družbenih prvin metaverzuma, virtualne resničnosti in tehnološke imaginacije - tem, ki niso več zgolj v domeni strokovnjakov in umetnikov, temveč vse bolj zanimajo - in morda morajo zanimati - tudi širšo javnost.
Raziskava, ki jo predstavlja Pirc, ponuja temelje za razvoj odgovorne kritične teorije digitalne dobe. Bralcem daje orodja za razumevanje pogosto prikritih mehanizmov, s katerimi usmerjeni algoritmi, podatkovne ekonomije in ideologizirana digitalna kultura obvladuje spletno okolje. Pri tem pa jih spodbuja k bolj zavedni, etični in politično odgovorni rabi tehnologije, kar vsekakor ni odvečen pristop; kljub temnim platem digitalizacije avtor poudarja, da možnost za boljše prihodnje sobivanje v spletnih svetovih še vedno obstaja - a le, če jo bomo znali graditi skupaj.
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Konstruktivna teologija v dobi digitalne kulture in antropocena (P6-0434), ki ga vodi dr. Nadja Furlan Štante. Finančno ga je podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).