Več korakov, manj tveganj?

Kako vi osebno doživljate vlogo mlade raziskovalke in na katere načine vas ta izkušnja oblikuje?

“Sama ideja o poklicu mlade raziskovalke me je pričela zanimati med magistrskim študijem, kjer so nas preko obveznih pripravništev usmerjali v raziskovalno delo. Izjemno sem uživala, ko smo imeli možnost sami izvajati in zasnovati raziskovalne projekte v okviru določenih študijskih predmetov, kjer smo se lahko poglobili v določena področja, ki so nas zanimala. Pred tem, na dodiplomski ravni, mi raziskovalno delo niti ni bilo dobro poznano, zato sem vesela, da mi je tujina odprla vpogled v ta poklic. Trenutno imam odlično priložnost sodelovati s številčno in izkušeno ekipo kineziologov in raziskovalcev na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper, od katerih se dnevno lahko veliko naučim. Prav tako sem vesela, da lahko raziskujem pod vodstvom odličnega mentorja prof. dr. Rada Pišota, ki mi pri delu svetuje, me usmerja in mi omogoča, da se vključim v različne raziskovalne projekte, ki me zanimajo. Mislim, da je imeti dobrega mentorja ena izmed ključnih sestavin, ki mlademu raziskovalcu omogočajo uspešnost in kakovost pri doktorskem raziskovanju in pri dolgoročnemu uspehu. Delo mlade raziskovalke mi omogoča raziskovanje in poglabljanje v področja, ki me zanimajo. Tu pa seveda pridejo prav dobre organizacijske sposobnosti, natančnost in iznajdljivost. Vsakodnevni izzivi pri delu me tako učijo prepoznati vrzeli v znanju, postavljati smiselna vprašanja in krmariti skozi negotovost. Osebnostno pa rastem iz dneva v dan, saj me tako delo mlade raziskovalke kot tudi doktorski študij učita, kako se soočati z dvomi in zaupanjem vase, kar po mojem mnenju vodi do večjega samozavedanja in čustvene zrelosti.”

Diana Kranjc, ki prihaja iz Ljubljane, je študentka prvega letnika doktorskega študijskega programa Fizioterapija na Univerzi Alma Mater Europaea in prihaja iz Ljubljane. Na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper pod mentorstvom prof. dr. Rada Pišota raziskuje, kako gibalna neaktivnost vpliva na skeletno-mišične parametre mlajših in starejših moških ter žensk. V otroštvu je trenirala različne športe, po poškodbi pa se ukvarja zgolj še z ritmično gimnastiko. V ŠK Bleščica vodi skupino tekmovalk 2. skupine A programa.

Ustrezno delovno okolje in jasni cilji

Katere posebnosti, priložnosti ter izzive opažate pri svojem raziskovalnem delu v Sloveniji, še posebej v okviru ZRS Koper?

“Delo mlade raziskovalke mi omogoča raziskovanje in poglabljanje v področja, ki me zanimajo. Vsakodnevni izzivi pri delu me tako učijo prepoznati vrzeli v znanju, postavljati smiselna vprašanja in krmariti skozi negotovost. Osebnostno pa rastem iz dneva v dan.”

“Kljub majhnosti ponuja Slovenija kar nekaj krasnih priložnosti za raziskovanje na različnih področjih. Mladim raziskovalcem so tudi dodeljena sredstva, ki jih lahko porabimo za plačilo šolnine doktorata, udeležbo in aktivno participacijo na raznih konferencah, nakup materialov, itd. Vse to so ogromne prednosti, sploh na začetku, ko si večjih financiranj sami ne moremo privoščiti. Veseli me, da se spodbuja tako sodelovanje z ustanovami iz tujine kot tudi interdisciplinarnost, ki omogoča različne vpoglede na določeno problematiko. Kot eno od prednosti bi izpostavila še delovno okolje, ki mi omogoča, da svoje delo opravljam kvalitetno in mi dovoljuje, da se v prostem času ukvarjam še s stranskimi projekti, ki niso vezani na ZRS Koper. Po pogovoru s prijatelji, ki doktorski študij nadaljujejo v tujini, temu zmeraj ni tako. Delovna okolja so velikokrat neustrezna, komunikacija slaba in zaposleni študentje posledično preobremenjeni in psihično izžeti.”

Zakaj ste se odločili za pridružitev ekipi ZRS Koper?

“ZRS Koper mi je natančno predstavil eden izmed mentorjev iz Univerzitetne bolnišnice Köln, kjer sem opravljala Erasmus prakso. Povezal me je s predstojnikom inštituta in ta mi je bolj podrobno predstavil raziskavo, pri kateri bi sodelovala in črpala podatke za doktorsko disertacijo. Po predstavljenem sem takoj vedela, da je to izjemna priložnost, saj bi se imela možnost učiti od izkušenih raziskovalcev, zato sem se prijavila na razpis. Všeč mi je bilo, da je imela ekipa dobro zastavljen projekt z jasnimi cilji, strukturo in časovnimi okviri. Vedela pa sem tudi, da si želim delati v spodbudnem kolektivu, kar sem na ZRS Koper začutila že pri prvem intervjuju.”

Kateri so po vašem mnenju glavni razlogi, da se mladi odločijo za raziskovalno kariero? Kakšen nasvet bi jim dali ob njihovih prvih korakih na tej poti?

“Dandanes se mladi odločajo za raziskovanje predvsem zaradi lastne radovednosti, ambicij, možnosti poglobljenega učenja in izboljšanja trenutnega življenja. Zagotovo mesečni prihodek ni tisti, ki bi te izpopolnil, ampak samo spoznanje, da prispevaš k nečemu večjemu. Žal pa je vedno manj mladih, ki se odločajo za ta poklic, kar je velika škoda. Mladim ta poklic zelo pogosto sploh ni dobro predstavljen. Posledično niso seznanjeni, kaj raziskovalna kariera sploh pomeni, tako da si na podlagi opažanj na fakultetah sami ustvarijo predsodke o tem. Vsem mladim, ki si želijo raziskovalne kariere, bi svetovala, da ostanejo čim bolj radovedni, osredotočeni in naj se ne bojijo zastavljati vprašanj. Mentor(ji) in ekipa so zato tam, da jih usmerjajo in jim pomagajo. Prav tako mislim, da je ključnega pomena, da so odprti za različne priložnosti, ki jih čakajo na raziskovalni poti, kajti te lahko obogatijo njihove izkušnje. Mogoče še pomembno dejstvo, ki se ga jaz in marsikdo drug še uči: sprejmite neuspeh kot del učenja. Brez spodrsljajev pri raziskovanju žal ne gre.”

Sprememba življenjskega sloga vpliva na gibalno neaktivnost

V svojih raziskavah se osredotočate na vpliv gibalne neaktivnosti na skeletno-mišični sistem pri različnih starostnih skupinah moških in žensk. Katere spremembe v mišični masi, funkciji in motorični kontroli ste pri tem zaznali kot najbolj kritične, in kako ocenjujete učinkovitost telesne vadbe po HIIT protokolu ter dodane kognitivne vadbe pri povrnitvi teh funkcij?

“Trenutno smo z ekipo iz Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper v fazi oglaševanja in rekrutiranja udeležencev za raziskavo 'Zmanjšanje števila dnevnih korakov' (ang.: Step Reduction), od koder bom tudi črpala podatke za svojo doktorsko disertacijo. Raziskava bo preučevala izjemno pomembno in relevantno problematiko 21. stoletja - gibalno neaktivnost. Kratkotrajna gibalna neaktivnost ali razbremenitev je pogosto stanje, ki ga doživljajo tako mladi kot starejši ljudje, predvsem po kakšni poškodbi ali pa tudi med izpitnim obdobjem, ko zaradi neprekinjenega učenja veliko časa presedimo. Zato je pomembno, da razumemo strukturni in funkcionalni upad ob nenadni spremembi življenjskega sloga. Po navadi so za preučevanje gibalne neaktivnosti uporabljali model ležanja v postelji (ang.: Bed rest), nekateri pa tudi suho potopitev ali imobilizacijo uda. Pred kratkim pa je bil predlagan nov model imenovan 'Zmanjšanje števila dnevnih korakov' (ang.: Step Reduction (SR)), ki je bližje realnemu svetu in predstavlja 'blažjo' obliko gibalne neaktivnosti, saj so preiskovanci še naprej izpostavljeni gibalnim dražljajem. Zaenkrat je bilo izvedenih že kar nekaj SR raziskav z različnim trajanjem, kjer so ugotovili, da se pusta mišična masa nog povprečno zmanjša za 2.1%, v razponu med 1.2% in 3.7%, maščobna masa pa se poveča. Prav tako so poročali o rezultatih sprememb v izometričnih pogojih krčenja iztegovalk kolena, ki pa so si nasprotujoči, saj so nekateri zaznali povečanje (+2.8%), spet drugi pa zmanjšanje (-7.1%) mišične sile po dvotedenskem obdobju zmanjšanja dnevnih korakov. Zanimivo nam bo opazovati tudi sam vzorec hoje, za katerega pri SR raziskavah še ni bilo zanimanja, smo ga pa spremljali pri eni izmed Bed rest raziskav, kjer smo ugotovili, da so se parametri hoje po 14-dnevnem ležanju spremenili zgolj pri starejših moških in ne tudi pri mlajših. Sami pričakujemo delni upad mišične mase in mišične sile pri vseh preiskovancih, medtem ko za vzorec hoje sklepamo, da se bo spremenil minimalno in to le pri starejših. Naša naloga bo, da vse preiskovance po raziskavi s posebnim intervencijskim programom povrnemo nazaj v prvotno stanje oz. še na višjo raven funkcionalnih sposobnosti. Po končanem 21-dnevnem obdobju znižane gibalne aktivnosti bodo preiskovanci deležni posebne organizirane vadbe v fitness studijih, kjer jih bodo vodili kineziologi ali osebni trenerji. Vadba bo potekala po HIIT protokolu na kolesu, ki se je v preteklosti izkazala za izjemno uspešno pri povrnitvi posameznika na prvotni ali še višji nivo. Ker pa se naš inštitut že leta poglobljeno ukvarja z raziskovanjem kognitivne vadbe, smo se odločili, da bi želeli preveriti, če kognitivna vadba v kombinaciji s HIIT vadbo prinese boljše rezultate. Podobnega designa vadbe pri SR raziskavah še nismo zasledili, smo pa bili pri Bed rest raziskavah, ki jih v okviru ZRS Koper izvajamo že četrt stoletja, na tem področju izjemno uspešni, saj smo uspeli dokazati, da kognitivna vadba pomaga pri zaviranju upada mišičnih in funkcionalnih parametrov človeškega telesa.”

Katera so še druga polja vašega raziskovalnega interesa?

“Diplomirala sem na Fakulteti za šport v Ljubljani, smer Kineziologija, magistrirala pa sem na dunajski in rimski univerzi iz evropskega magistrskega programa Zdravje in fizična aktivnost (ang.: Health and Physical Activity). Svoje magistrsko delo sem pisala v okviru Erasmus prakse v Univerzitetni bolnišnici v Kölnu, kjer smo se ukvarjali s kardiorespiratorno funkcijo, utrujenostjo in telesno sestavo bolnikov z rakom, ki se zdravijo z imunoterapijo. Z obema mentorjema sem še zmeraj v stiku in se julija tudi odpravljam na največji kongres športne znanosti v Evropi, kjer bom predstavila odkritja in rezultate svoje magistrske naloge.”