Varovanje in ohranjanje kamnitega tlakovanja je velik izziv
Staro mestno jedro Pirana je edini primer v slovenski Istri, kjer se je avtentično tlakovanje mestnih prostorov ohranilo do danes, vendar v okrnjeni podobi.
Mesto Piran je z odlokom (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Piran Ur. Objave PN, št. 26/83 in 3/90) razglašeno za naselbinski spomenik. Leta 1977 je bil sprejet Pravilnik o izvajanju asanacijskega načrta mesta Piran, v katerem je v 16. členu IV. poglavja (Komunikacije) navedeno, da je tlak v historičnem mestnem jedru sestavni del urbanističnega ambienta in se njegova prenova vrši kot sestavni del asanacijskih posegov v objekte.
Dalje 28. člen VII. Poglavja (Spomeniško varstvo) določa varstveni režim I. stopnje za varovanje historičnega tlaka. Za vsak poseg v historični tlak je potrebno predhodno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Piran (v času sprejetja Pravilnika Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine).
Osnova za obnovo je načrt mesta iz leta 1889
Prvi dokument, ki nam pove, da je bilo mesto v celoti tlakovano s kamnitimi tlakovci, je načrt mesta iz leta 1889, ki ga hrani Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, na katerem so natančno vrisani vsi mestni tlaki, vključno z raznolikimi vzorci, ki jih lahko prepoznamo kljub kasnejšim posegom tudi danes.
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Piran, hranimo dokumentacijo konservatorke Danile Semolič Biščak, ki je med leti 1962 in 1971 sistematično dokumentirala stanje kamnitih tlakov v mestnem jedru. V letih 1971 in 1972 je konservatorka izdelala karto Pirana z vrisanimi ohranjenimi tlaki in dokumentirala takratno stanje vzorcev. Dokument ostaja osnova za preučevanje in obnovo piranskih kamnitih tlakov.
O stanju kamnitih tlakov zgovorno priča tudi fotografsko gradivo od leta 1964 s pogledom v mestne prostore. Fotografsko dokumentacijo skrbno hranimo v arhivu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Piran. Stanje piranskega tlaka je dokumentirano tudi na ohranjenih starih razglednicah.
Za tretjino manj tlakovcev
Historični kamniti tlak sestavljajo ročno obdelani klesanci iz lokalnega sivega peščenjaka različnih dimenzij. Prvotno so bili med seboj stičeni in položeni v peščeno podlago oz. peščeno posteljico. Obstoječi tlakovci so ohranjeni v značilnih in raznolikih vzorcih, ki pa so zaradi posegov v različnih zgodovinskih obdobjih razredčeni. Ocenjujemo, da v povprečju manjka približno 30 odstotkov gradiva (kamnitih tlakovcev). Del kamnitih tlakovcev so ob gradbenih delih napeljav infrastrukture mesta odstranili in nadomestili s cementnimi ali celo asfaltnimi fugami, s čimer so nadomestili delno trdnost tlakovane površine, saj niso tlaka polagali nazaj na tradicionalen način, torej stično v peščeno dobro utrjeno podlago. Ohranjeni vzorci tlakovanja imajo poleg estetske tudi vlogo odvodnjavanja oziroma kanalet.
Stanje kamnitega tlaka danes odraža dejstvo, da ga neprestano ogrožajo izvedbe mestne infrastrukture, interventni posegi v dotrajano infrastrukturo, ki je v slabem stanju, zaradi česar beležimo vrsto udorov tlaka ter nestabilnost peščene podlage. Poleg navedenih negativnih dejavnikov izstopa še nerazumevanje smiselnosti ohranjanja kamnitega tlaka kot varovane vrednote mestnega jedra, visoka investicija izvedbe, nestrokovne obnove in primeri slabih praks obnov v preteklosti (s katerimi smo avtentični tlak izgubili) ter poškodbe in dotrajanost posameznih tlakovcev zaradi obremenitev.
Velika težava so interventni posegi v mestno infrastrukturo
Veliko težavo predstavljajo interventni posegi v mestno infrastrukturo (predvsem kanalizacija, vodovod), saj na določenih predelih ulic, kjer je poseg nujen, ni mogoče zaradi zatečenega stanja, razredčenega in s cementnimi fugami zapolnjenega prostora med posameznimi tlakovci, kamniti tlak po nujnem posegu položiti nazaj na tradicionalen način, torej polaganje s pravilno obrnjenimi tlakovci, stično in v peščeno dobro utrjeno podlago. V teh primerih je kratkoročna rešitev fugiranje z apneno ali apneno-cementno malto ter dolgoročna rešitev odločitev, ki temelji na dosedanjih izkušnjah, da je potrebno celotno ulico ali tržni prostor obravnavati celostno, tako infrastrukturo v celoti kot polaganje kamnitega tlaka v za ulico značilnem vzorcu po celotni širini in dolžini.
Na podlagi večletnih izkušenj ugotavljamo, da je varovanje in ohranjanje kamnitega tlakovanja velik izziv. Izvedba obnove - rekonstruiranja kamnitega tlaka zahteva pripravo specifične projektne dokumentacije in strokovna znanja.
V primeru interventnih posegov v javno kanalizacijsko omrežje smo na ZVKDS pripravili splošne kulturnovarstvene pogoje za mestno jedro Piran, ki vsebujejo jasna navodila s postopki in zahtevo o ustrezni usposobljenosti izvajalca. V kolikor gre za posege v manjšem obsegu, običajno zadostuje fotografija lokacije in skica z oštevilčenjem kamnov, pri obsežnejših delih pa je potrebno pripraviti načrte, prerise, izmere naklonov in padcev, torej vso tisto dokumentacijo, ki bo omogočala vračanje kamnitega tlaka na izvorno lokacijo in na prvotni nivo. V primeru, da je nameravan poseg kompleksen in je potrebno izvesti tudi konservatorsko-restavratorska dela na kamnu, pa se izdela Konservatorski načrt - mapo 3 in elaborat za vračanje kamnitega tlaka.
Delo na kamnitem tlaku je sestavljeno iz več postopkov, kot so označevanje kamnitih kosov, ročno odstranjevanje in čiščenje, začasno deponiranje, priprava novih kamnitih klesancev iz lokalnega peščenjaka, ki praviloma manjkajo, ter vračanje na tradicionalen način po vzoru prvotnega tlakovanja na utrjeno peščeno podlago. Izvajalec pred vračanjem tlaka pripravi vzorčno polje polaganja, kjer je posebno pozornost potrebno posvetiti upoštevanju minimalnega stičenja kamnitih kosov, ročni obdelavi novih kamnitih kosov in vzorcu prvotnega tlakovanja.
Novost: pokrove jaškov so prilagodili kamnitemu tlaku
Uspešen primer obnove predstavlja rekonstrukcija kamnitega tlaka na delu Adamičeve ulice v območju spomenika državnega pomena kompleksa cerkve sv. Jurija v Piranu v skupni dolžini 80 metrov, ki smo ga s skupnimi močmi zaključili leta 2021. Predmet obnove je bil tlak iz večjih plošč peščenjaka pred južno fasado cerkve Sv. Jurija in klančina v smeri proti piranski Punti. Oba kamnita tlaka smo ohranili v maksimalnem možnem obsegu z upoštevanjem vseh avtentičnih značilnosti. Izvedba je potekala v tradicionalni tehnologiji in uporabi tradicionalnega materiala.
Obstoječe večje kamnite plošče smo obravnavali konservatorsko-restavratorsko, manjkajoče in močno poškodovane pa smo dopolnjevali z novimi po vzoru obstoječih. Ohranili smo prvotno odvodnjavanje meteorne vode ter vzpostavili novost v Piranu - pokrove jaškov smo prilagodili kamnitemu tlaku. Pokrov jaška na tlakovani površini ni viden, saj ga prekriva plošča iz peščenjaka, ki je posebej označena z oznako iz nerjavečega železa. Tlak smo vračali izključno v peščeno podlago, rege pa smo zapolnili s peskom, ki smo ga dobro utrdili.
Nekoliko drugačen primer obnove tlaka je potekal v letu 2024 v okviru 1. faze obnove ulice IX. Korpusa, ki je obsegala 392 metrov dolg odsek. Tlakovanje iz granitnih kock, položenih v peščeno podlago v obliki pahljače, rob iz plošč peščenjaka in odprta kanaleta (mulda) v funkciji odvodnjavanja datira v povojno obdobje. Zaradi drugačne namembnosti (cestišče s parkirnimi prostori), obremenitve in močnega naklona ulice ter posodobitve celotne infrastrukture smo vse kamnite elemente ulice položili v zemeljsko vlažen beton in stike krtačili, da smo dosegli videz peščene fuge.
Kljub navedenim dejstvom v historičnem mestnem jedru Pirana najdemo površine z ohranjeno, torej nedotaknjeno, izvirno podobo, ki jih neustrezni posegi niso prizadeli.
