V začetku 2023 se bodo vselili v borilnico

V juniju je prof. dr. Rado Pišot začel nov mandat direktorja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS). Na to mesto ga je ob pozitivnem mnenju znanstvenega sveta imenoval upravni odbor ZRS Koper. Ker je dejavnost ZRS Koper z več kot stotimi zaposlenimi, osmimi inštituti in enajstimi infrastrukturnimi enotami zelo razvejana, je direktor ZRS Koper nastopil petletni mandat z ožjo vodstveno ekipo, ki pokriva različna področja delovanja. V njej kot namestnik direktorja deluje dr. Tilen Glavina, ki je skladno s pooblastilom zadolžen za posamezna področja.

Dr. Tilen Glavina vodi Center za beneško zgodovino in kulturno 
dediščino. Foto: ZRS Koper
Dr. Tilen Glavina vodi Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino. Foto: ZRS Koper

Tilen Glavina je že doslej sodeloval pri vodenju ZRS Koper, sicer pa je po profesiji zgodovinar.

> Za kaj ste kot namestnik direktorja zadolženi in za katera področja ste odgovorni?

“Moja naloga je koordinacija dela za poslovno upravno področje, področje investicij in investicijskega vzdrževanja, skladno s planom investicij ZRS Koper. Poleg tega nudim podporo direktorju pri vodenju, organiziranju in načrtovanju znanstveno-raziskovalnega dela in razvoja zavoda kot celote, vzpostavljanju in vzdrževanju strokovnih stikov z uporabniki raziskovalnega dela, povezovanju raziskovalne dejavnosti z domačimi in tujimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami ter predstavljam vezni člen med vodstvom in organizacijskimi enotami ZRS Koper.”

“Preselitev v palačo Tiepolo-Gravisi in razbremenitev prostorske stiske ZRS Koper je predvidena v prvi polovici leta 2023. Pri prenovi palače De Belli pa smo pričeli s sestanki z arhitekturnim birojem ENOTA, ki je bil izbran na podlagi javnega naročila za izdelavo kompletne projektne dokumentacije v štirih fazah.”

> Ste v kar obsežnem investicijskem ciklu. Kdaj boste dokončali obnovo borilnice?

“Obnova palače Tiepolo-Gravisi na Kreljevi 6 v Kopru, ki jo domačini imenujejo borilnica, se po desetletju številnih nesrečnih zapletov bliža koncu. Skladno s terminskim planom načrtujemo zaključek gradbenih del konec letošnjega novembra. Nato se bomo osredotočili na izdajo uporabnega dovoljenja. Ker gre za rekonstrukcijo objekta, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, se bo pred izdajo uporabnega dovoljenja izvedlo še razne ugotovitvene postopke na podlagi tehničnega pregleda palače. Preselitev in delna razbremenitev prostorske stiske ZRS Koper je predvidena v prvi polovici 2023. Odprta ostajajo še določena restavratorska dela, kot je obnova in ponovna namestitev lesene ograje osrednjega renesančnega stopnišča, lesene balustrade pohodne galerije, izdelava dvokrilnih lesenih vrat glavnega vhoda in finalna prezentacija fresk v reprezentančnih dvoranah. V tem delu obnove tesno sodelujemo s koprskim Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Restavratorskim centrom v Ljubljani.

Projekt obnove palače Tiepolo-Gravisi je bil zelo obsežen in zapleten. Ko je investicijo prevzela Univerza na Primorskem, so dela na objektu zastala. Od njenih začetkov izpred dvanajstih let smo doživeli številne prekinitve in menjave projektantov, kar je zelo otežilo delo naslednikom. Nekaj je bilo tudi tehničnih napak, ki jih v zadnjem letu odpravljamo.”

Zgodovinar dr. Tilen Glavina

je 37-letni Koprčan, ki se je po študiju na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem odločil za znanstveno kariero. Diplomiral je iz področja kulturnih študijev in antropologije z delom Nastanek in razvoj kulta edskih buržoaznih tiskov. Nato se je zaposlil na Inštitutu za zgodovinske študije ZRS Koper, kjer je bil kasneje tudi namestnik predstojnika. Na FHŠ je tudi doktoriral leta 2015 z disertacijo Hieronimo Mutio Iustinopolitano: renesančni intelektualec med humanizmom in protireformacijo. Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino vodi od leta 2017, ko je postal tudi svetovalec direktorja ZRS Koper.

> Na kakšen način se lotevate prenove palače De Belli?

“Prioriteta vodstva ZRS Koper je skrb za boljše pogoje dela, predvsem laboratorijskega dela na čelu s potrebami laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper ter iskanje trajne prostorske rešitve za vse naše enote. Pri tem si skupaj z lokalno skupnostjo še naprej prizadevamo, da ohranimo in oživimo kulturno dediščino Kopra, kot eno izmed prepoznavnih značilnosti našega obmejnega prostora. Z Mestno občino Koper, ki nam je podelila stavbno pravico, sedaj rešujemo možnost selitve upravnih prostorov ZRS Koper in njenih inštitutov v palačo De Belli na Cankarjevi ulici 9, ki je sicer potrebna popolne prenove. Izvedli smo javno naročilo za izdelavo kompletne projektne dokumentacije v štirih fazah. Na podlagi javnega naročila je bil tako izbran ljubljanski arhitekturni biro ENOTA, s katerim smo že pričeli s sestanki in usklajevanji. Naslednji postopki in predvidene faze pa bodo pogojeni s pridobitvijo potrebnih sredstev, tako nacionalnih kot evropskih, za zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije. Pri tem načrtujemo pridobivanje ustreznih projektov skupaj s področnimi ministrstvi (MK, MIZ). V obnovo stare renesančne palače pa bomo vložili tudi lastna sredstva, in sicer v obsegu vrednosti prostorov, v katerih sedaj delujemo.”

> Katera so vaša polja zanimanja v stroki? S čim se ukvarjate kot zgodovinar?

“Sem član Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper (IZŠ), ki s svojo skupino sodelavk in sodelavcev tvori močno raziskovalno jedro na stičišču južnoslovanskega, romanskega in germanskega prostora ob severnem Jadranu. Ukvarjamo se predvsem z diplomatsko, politično, gospodarsko, kulturno in umetnostno zgodovino, zgodovino vsakdanjega življenja in zgodovino religij. IZŠ se je uveljavil kot slovenska in evropska referenčna točka pri raziskovanju zgodovine obmejnega območja današnje zahodne Slovenije. Njegove raziskovalne usmeritve na primorsko regijo kot območje stika med kulturami, miselnostmi, narodi ipd. je bistveno prispevalo k zavedanju in poznavanju zgodovinskega orisa slovenskega Sredozemlja in širše severnojadranske regije. Kot raziskovalec sem se usmeril predvsem k delovanju koprskega renesančnega humanista Girolama Muzia. S poglobljeno obravnavo Muzievega delovanja kot predstavnika italijanske literarne dvorske elite sem prikazal kompleksno mrežo odnosov in povezav med intelektualnimi tokovi in centri moči na Apeninskem polotoku in njenih vplivov v Istri 16. stoletja. Delovanje koprskega pesnika je umeščeno v širši družbeno-politični kontekst in ideološki aparat višjih slojev, ki se srečuje z določevalnimi vrednotami dvorske družbe, kot so bili čast, dvoboj in sam status plemstva. Koncepti, ki so se v sredini 16. stoletja kodificirali v priročnike in vedenjske knjige, so bili sestavni del tako imenovane viteške znanosti. Ni dvoma, da lahko študija primera Girolama Muzia služi preučevanju, kako so se intelektualni sistemi zapletali v politiko moči, in pripomore k osvetlitvi pomena tajniškega poklica ter potrebo po preučevanju minornih figur in akterjev italijanskega humanizma. Njegova kariera literarnega dvorjana, tajnika, svetovalca, govorca, mediatorja, teoretika in diplomata predstavlja vrednost osebne bilance življenja, izkušenj in odnosov. Zato lahko kritična obdelava njegove zapuščine številnih literarnih del in raziskovanje njegovega delovanja prispevata k širšemu razumevanju zgodnje novoveške dvorske družbe 16. stoletja.”

> Kakšno je delo Centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino?

“Na ZRS Koper so prizadevanja na področju kulturne dediščine nastajala in se oblikovala že od začetkov, predvsem pri projektnem delu. Tako je bil v okviru mednarodnega projekta Shared culture ustanovljen Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino (CBZKD). Ta se bo v prihodnosti vzpostavil v palači Tiepolo-Gravisi in bo deloval kot poglavitna ustanova za koordiniranje in promoviranje raziskav in izobraževanja za predstavitve kulturne dediščine ter ozaveščanje javnosti o skupni kulturni dediščini čezmejnega prostora. CBZKD bo deloval kot čezmejni medinstitucionalni center za proučevanje in dokumentiranje beneške zgodovine ter snovne in nesnovne kulturne dediščine. Prav tako bomo vzpostavili baze virov in dokumentov, predvsem iz beneškega državnega arhiva, v elektronski obliki, ki bo lociran v eni izmed dvoran palače Tiepolo-Gravisi/borilnici.

Področje delovanja obsega materialno in živo kulturno dediščino, zato se obravnavajo teme v širokem razponu, od institucij, družbe in ekonomije do kulture, jezika, glasbe, umetnosti in arhitekture beneškega obdobja. Raziskovalno in dokumentacijsko delo raziskovalcev bo posebej usmerjeno v pridobivanje in proučevanje virov in dokumentov, povezanih z zgodovino slovenske Istre v dobi Beneške republike, z razmerji in odnosi med centrom in periferijo (Benetke-Istra) ter mestom in podeželjem na beneškem območju, s primerjalno zgodovino kulturne krajine, likovne umetnosti, glasbe, jezikovnih in narečnih vplivov. Namen je zagotoviti dostopnost kulturno-zgodovinskih pričevanj, podatkov in predmetov slovensko italijanskega čezmejnega prostora. Ponovna valorizacija kulturnih spomenikov in dostopnost kulturne dediščine ne povečujeta samo privlačnosti prostora in celotne regije, ampak tudi krepita zavest o zgodovinski večkulturnosti območja. Ena od strateških usmeritev obnove palače Tiepolo-Gravisi in njenega centra CBZKD je najti inovativne rešitve za ponovno uporabo kulturne dediščine za prihodnje generacije.”

> Ste tudi prejemnik Fulbrighotve štipendije; kaj boste raziskovali v njenem sklopu?

“S strani State Departmenta ameriške ambasade mi je bila dodeljena mednarodna štipendija za udeležbo na programu Fulbright v študijskem letu 2022/23 (Fulbright Visiting Scholar Program). Tako bom v letu 2023 gostoval za štiri mesece na Northwestern University v Evanstonu (Chicago) na oddelku za zgodovino, kjer bom izvajal svoj projekt pod naslovom “Code duello. The influences of Italian renaissance dueling treatises on the United States code duello in the 18th and 19th centuries” (“Code duello. Vplivi italijanskih renesančnih razprav o dvoboju na ameriški kodeks dvoboja v 18. in 19. stoletju). Namen projekta je raziskati in preučiti prisotnost in kroženje italijanskih razprav o dvoboju in časti iz 16. stoletja in njihovih zgodnjih angleških prevodov v knjižnicah Chicaga in Evanstona, da bi ugotovili vpliv, ki ga je imela evropska znanost o viteški literaturi na spore časti v ZDA. Ker je glavni cilj raziskovalne naloge odkriti, kako je imel evropski ritual zunajpravne institucije, kot je dvoboj časti, medkulturni učinek na razumevanje teh uvoženih praks in običajev v ZDA, taka primerjava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju in k možnim dokazom, da je bil ta pojav zasebnega nasilja dodobra razširjen na Zahodu.”


Najbolj brano