Učinkovitejša komunikacija za večjo varnost plovbe
Rutinska pomorska govorna komunikacija vključuje izmenjavo sporočil med ladjami ali med ladjami in obalnimi postajami (npr. pristaniškimi nadzorniki, službami za nadzor ladijskega prometa ali piloti) v okoliščinah, ki ne vključujejo izrednih razmer.
V koprskem akvatoriju so najbolj tipične okoliščine za izmenjavo sporočil določanje pozicije sidranja, informiranje o omejitvi hitrosti, poročanje ladje ob približevanju pristanišču ali zapuščanju pristanišča, poročanje ladje ob vstopu v sektor 5 sistema za obvezno javljanje ladij v Jadranskem morju, dajanje navodil za vkrcanje pilota in času pilotaže ter prošnje ladij za izvajanje vaj.
Kljub relativni preprostosti, predvidljivosti in jasnosti rutinske pomorske govorne komunikacije pa so raziskave v Slovenji in širšem mednarodnem prostoru pokazale, da je predvsem dvoumna in pomanjkljiva komunikacija v vsakdanjih okoliščinah lahko dejavnik tveganja za varnost plovbe. Kot primer navajamo komunikacijo med pristaniškim nadzornikom in ladjo, kjer ladja ni razumela, da je šest vozlov najvišja dovoljena hitrost, ne pa najnižja oziroma priporočena hitrost, tako da je bilo med sogovorcema potrebnih precej izmenjav, da sta se dokončno sporazumela o omejitvi hitrosti.
Cilj projekta je izboljšati varnost plovbe s pomočjo prosto dostopnih izobraževalnih orodij.
Koristna za vse
Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani kot nosilka in Uprava za pomorstvo Republike Slovenije kot pridružena partnerica sta tako zasnovali projekt Digitalno izobraževanje za pomorsko komunikacijo Digimar (https://digimar.si/). Cilj projekta je izboljšati varnost plovbe s pomočjo prosto dostopnih izobraževalnih orodij, ki so primarno namenjena usposabljanju pristaniških nadzornikov in operaterjev služb za nadzor ladijskega prometa ter študentom navtike kot bodočim častnikom krova, koristna pa so za vse, ki so na kakršenkoli način vključeni v rutinsko pomorsko govorno komunikacijo.
Potrebo po dodatni pozornosti rutinski pomorski govorni komunikaciji so razen v Sloveniji prepoznali tudi v drugih državah, tako da so se triletnemu projektu Digimar, ki ga je v sklopu sofinanciranja Erasmus+ podprla Evropska unija (v njenem imenu pa Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja Cmepius) pridružile še ugledne visokošolske inštitucije ter uprave za pomorstvo iz Hrvaške in Črne Gore iz jadranskega prostora ter Finske, Švedske in Norveške iz skandinavskega pomorskega okolja.
Aplikaciji smernic v komunikaciji, ki je utemeljena na avtentičnih scenarijih, so namenjeni klepetalni roboti, ki so trenutno v testni fazi.
Klepetalni roboti
V sklopu projekta Digimar smo v juniju 2025 na polovici poti. Do sedaj smo prek pregleda mednarodnih dokumentov in baz preiskovalnih poročil pomorskih nesreč določili smernice rutinske pomorske govorne komunikacije, ugotovili (neenotne) zahteve za operaterje služb za nadzor ladijskega prometa ter preučili pomorske nesreče, v katerih je komunikacija pomenila neposredni ali posredni razlog za nastanek nesreče. Poleg tega smo analizirali skladnost avtentične komunikacije pristaniških nadzornikov in operaterjev služb za nadzor ladijskega prometa ter študentskih simulacij s komunikacijskimi smernicami.
Rezultati opravljenih analiz so nam dali temelje za izgradnjo štirih izobraževalnih orodij, ki so na voljo na spletni strani projekta in ki se lahko uporabljajo pri izobraževanju dijakov in študentov navtike ter v vseživljenjskem izobraževanju izkušenih udeležencev v pomorski komunikaciji. Ta izobraževalna orodja vključujejo najprej simulacijske scenarije, ki so utemeljeni na avtentičnih komunikacijskih okoliščinah v različnih geografskih okoljih.
Dvajset posnetkov na osnovni ravni povzema temeljne smernice pomorske komunikacije, medtem ko je devet posnetkov na napredni ravni utemeljenih na študijah primera resničnih pomorskih nesreč in incidentov (izmed teh sta dva iz koprskega okolja), do katerih je prišlo zaradi dvoumne in pomanjkljive rutinske pomorske govorne komunikacije. Ti posnetki so namenjeni bolj poglobljenemu razumevanju komunikacijskih smernic in njihovi uporabi. Aplikaciji smernic v komunikaciji, ki je utemeljena na avtentičnih scenarijih, pa so namenjeni klepetalni roboti, ki so trenutno v testni fazi, saj nam razmah uporabe umetne inteligence omogoča njeno integracijo ter nadgradnjo, ki ob prijavi projekta ni bila predvidena.
Priporočila za posodobitev smernic
Pred projektnim partnerstvom je še druga polovica projekta. Poleg nadgradnje klepetalnih robotov bomo preučili učinkovitost razvitih orodij v izobraževanju. Primerjava podatkov pred in po izobraževanju bo tako omogočila oceno zmanjšanja tveganj pri varnosti plovbe ob manj dvoumni in bolj učinkoviti komunikaciji. V zadnjem koraku bomo na temelju ugotovitev pripravili priporočila za posodobitev smernic rutinske pomorske govorne komunikacije, ki jih bomo posredovali snovalcem politik in smernic pomorske komunikacije na evropski in svetovni ravni.
