Turizem kot izziv in priložnost za zavarovana območja

Zavarovana območja so v prvi vrsti ustanovljena za potrebo zaščite vrst in habitatov ter ekosistemskih storitev in naravnih procesov, problematika njihovega razvoja pa je pogosto potisnjena na obrobje znanstvenih raziskav o trajnosti, in sicer zaradi splošnega dojemanja, da so območja varovane narave trajnostno naravnana že sama po sebi. Z razvojem turizma in rekreacije so ta območja vse bolj obiskana, kar ima za posledico številne pozitivne in negativne prostorske učinke. Danes je na zavarovanih območjih vedno več prostorskih konfliktov med pristopi bolj konservativnega (v varstvo narave usmerjenega) in bolj liberalno oz. »razvojno« naravnanega upravljanja. Zavarovana območja tudi v Sloveniji vztrajno pridobivajo na pomenu, kar lahko sklepamo tudi na podlagi dostopnih podatkov o naraščajočem številu in posledično povečani skupni površini vseh zavarovanih območij pri nas. Po podatkih Agencije za okolje Republike Slovenije so zavarovana območja leta 2025 obsegala skupaj okoli 3.000 km², kar je dobrih 13 % ozemlja države, skupaj z zavarovanimi območji Natura 2000 pa pokrivajo več kot 40 % ozemlja Slovenije.

Zemljevid zavarovanih območij z označenimi študijami primerov.

Nova znanstvena monografija

Preučevanje razvoja turizma v zavarovanih območjih je že dobro desetletje eno od pomembnejših raziskovalnih področij geografov in drugih sodelavcev Univerze na Primorskem, Fakultete za humanistične študije in Fakultete za turistične študije - Turistice. Ob koncu preteklega leta so tako skupaj s kolegi z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu izdali znanstveno monografijo z naslovom Spatial Development of Tourism in the Selected Protected Areas of Bosnia and Herzegovina and Slovenia. Knjiga je bila pripravljena v okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, katerega cilj je bila primerjalna analiza prostorskega razvoja trajnostnega turizma na zavarovanih območjih obeh držav. Državi sta si v obdobju SFR Jugoslavije delili podoben družbeno-ekonomski razvojni kontekst. Današnja situacija je povsem drugačna: Slovenija je polnopravna članica EU z vzpostavljenim konceptom trajnostnega turizma v zavarovanih območjih, medtem ko je Bosna in Hercegovina utrpela hude posledice vojne, kar je močno negativno vplivalo na delovanje obstoječih in tudi oblikovanje novih zavarovanih območij.

Monografija zaokrožuje desetletje raziskav turizma v zavarovanih območjih Slovenije v primerjalni perspektivi z območji v Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Srbiji.

Avtorji v znanstveni monografiji analizirajo prostorske, ekološke, socialne in upravljavske procese na šestih reprezentativnih zavarovanih območjih: Notranjskemu regijskemu parku ter krajinskima parkoma Pivška presihajoča jezera in Strunjan v Sloveniji ter v narodnem parku Sutjeska, zavarovani krajini Bijambare in naravnem parku Hutovo blato v Bosni in Hercegovini. Omenjena zavarovana območja so po enotnem metodološkem postopku uvodoma predstavili glede na geografsko lego in status varovanja ter nato podrobneje analizirali z vidika učinkov turizma, turistične ponudbe in infrastrukture. V sklopu raziskav so izvedli terenska opazovanja in GIS analizo rabe zemljišč v zavarovanih območjih, pregledali načine interpretacije naravne in kulturne dediščine ter preučili intenzivnost sodelovanja med upravo zavarovanega območja in lokalno skupnostjo. V zaključku obravnave vsakega območja so izpostavili tudi nekatere izzive in perspektive za prihodnji razvoj. Ugotovitve in izsledke analiz so oblikovali s pomočjo javno dostopnih baz statističnih in prostorskih podatkov ter na podlagi internih podatkov, posredovanih s strani predstavnikov upravljavskih institucij. Slednji so avtorjem posredovali pomembna spoznanja tudi preko opravljenih poglobljenih intervjujev.

Študije primera: Notranjski regijski park, KP Pivška presihajoča jezera in KP Strunjan

Med analiziranimi slovenskimi študijami primera je zanimiv primer Notranjskega regijskega parka, ki obsega celotno območje občine Cerknica, z izjemo stavbnih zemljišč, območij naselij ter sedanjih in predvidenih industrijskih con s prometno infrastrukturo. Med razvojnimi perspektivami tega zavarovanega območja bi bilo po opravljeni analizi in v luči naraščajočega turističnega obiska s pritiski na naravno okolje dobrodošlo, če bi izpeljali predvideno conacijo in za vse cone varstvenega režima pripravili celovit upravljavski načrt, ki ga to območje po več kot dveh desetletjih od vzpostavitve do danes še ni imelo. S tem bi dolgoročno omejili in tudi zmanjšali pritiske, hkrati pa izvajali potreben monitoring, izvedli oceno nosilne zmogljivosti okolja ter oblikovali cilje in ukrepe, ki bi zagotovili trajnostni razvoj Občine Cerknica na različnih področjih. V viziji parka je tudi širitev na sosednji občini Logatec in Postojna ter na širše območje Snežnika (v občini Ilirska Bistrica), kar bi omogočilo širše okoljsko upravljanje, vključno z gozdovi, jezeri in podtalnico.

Študija leta 2014 ustanovljenega Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera je pokazala, da je na tem območju slabše razvita turistična infrastruktura, uprava parka pa izpostavlja tudi pomanjkanje razvojnih pobud, kar lahko med drugim povežemo z odsotnostjo turistične ponudbe zaradi dolgoletne prisotnosti vojske. Zavarovano območje ima hkrati tudi številne priložnosti za nadaljnji razvoj turizma. Območje v glavni poletni sezoni obiskujejo številni enodnevni izletniki in tranzitni turisti, veliko je potencialov za razvoj izobraževalnega in kulinaričnega turizma, pa tudi za nadgradnjo pohodništva, kolesarstva in jahanja. Med nevarnostmi, ki bi lahko močno vplivale tako na zavarovano območje kot tudi nadaljnji razvoj turizma, so zlasti vojaška prisotnost, potencialne naravne nesreče ter morebitni veliki infrastrukturni projekti državnega pomena (npr. izgradnja avtoceste proti Hrvaški).

Med slovenskimi študijami primera se z največjimi pritiski, zlasti v času poletne sezone, sooča območje Krajinskega parka Strunjan. Prizadevanja upravljavca gredo tako v smeri krepitve naravovarstvene zavesti in trajnostne mobilnosti, pri čemer gre za problematiko, ki presega pristojnosti upravljavca in tudi samo ene občine. Potrebno bi bilo vzpostaviti širšo medobčinsko mrežo javnega prevoza, saj je le-ta v občinah Izola in Piran pomanjkljiva. V parku bi morali uveljaviti sistem parkiranja izven zavarovanega območja in urediti vstop s trajnostnim javnim prevozom, saj na območju v času visoke sezone ni prostora za vozila. Pri postopni ureditvi situacije je potrebno razširiti in izboljšati obračališča za avtobuse, da se ne zapletajo v parku, upočasniti promet in urediti kolesarske poti. Eden večjih izzivov za prihodnost parka je Pomorski prostorski načrt, kjer je med drugim predvidena tudi ureditev morskega javnega prometa. Vodstvo parka opozarja, da je potrebno prav ta morski del varstveno okrepiti, ga soupravljati skupaj z ribiči ter dosledno nadzorovati turistični krivolov ali ribolov kar povprek.

Desetletje raziskovanja turizma v zavarovanih območjih v primerjalni perspektivi

Izsledki monografije predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju odnosa med turizmom in varstvom narave in bodo koristen vir za raziskovalce, strokovnjake s področja turizma in okolja, upravljavce zavarovanih območij, odločevalce ter študentsko populacijo. Publikacija je tretja v nizu objavljenih znanstvenih monografij, ki v primerjalni perspektivi preučujejo turizem v izbranih zavarovanih območjih Slovenije in drugih držav nekdanje skupne države. Zaokrožuje desetletje raziskav geografov z Univerze na Primorskem s partnerskimi univerzami iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, ki jih je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Javna predstavitev monografije bo v sklopu Geografskih večerov potekala v torek, 10. marca 2026, ob 18.00, na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. 

Povezava na elektronsko verzijo monografije