(INTERVJU) Katarina Puš: “Starejša populacija je velikokrat spregledana na več področjih”
Katarina Puš prihaja iz Šentvida pri Stični, po končani srednji šoli je prvi letnik študija opravila v ZDA, na University of Texas at San Antonio, potem pa dodiplomski in magistrski študij kineziologije dokončala na ljubljanski Fakulteti za šport, kjer je trenutno doktorska kandidatka. Na ZRS Koper deluje na Inštitutu za kineziološke raziskave (IKARUS) kot mlada raziskovalka na področju sarkopenije - upada mišične mase in mišične jakosti v starosti.
Zakaj ste se odločili prav za študij kineziologije? Kaj vas tako navdušuje pri tej vedi?
“V mlajših letih sem trenirala več športov, največ časa pa sem posvetila karateju in nogometu, v katerem sem (v drugačni vlogi) še danes. V času srednje šole sem skozi različne poškodbe izkusila še drugo plat športa - rehabilitacijo, ki me je v začetku razmišljanja o študiju najbolj zanimala. Kasneje sem se srečala tudi s preventivo in kondicijsko pripravo in dileme o smeri študija sploh ni bilo. Izredno zanimiva mi je kompleksnost človeškega telesa in povezanost različnih delov, kot so mišice, ligamenti, živci in tako naprej. Ob izbiri študija sem imela še veliko željo po delu v vrhunskem športu, skozi študij in obštudijsko delo pa sem spoznala, da delo v vrhunskem športu nikakor ni zame.”
“Določenih starostnih sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa jih do določene mere upočasnimo. K temu najbolj pripomore življenjski slog, za samo mišico pa predvsem kombinacija ustrezne prehrane in gibalne aktivnosti.”
Starostniki so lahko izjemno zanimiva populacija za delo
Zakaj? Povejte kaj več o tem?“V prvi letnik sem prišla odločena, da bom sodelovala v ekipah vrhunskih športnikov, najraje s katero od tujih nogometnih reprezentanc. V mislih sem imela idilično predstavo o tem delu, ki pa ni bila čisto realna. Skozi študij sem spoznala, da delo v vrhunskem športu ni tako idilično, kot je predstavljeno skozi uspešne zgodbe, saj le redkokdaj vidimo neuspehe, frustracije ob poškodbah in neuspešno soočanje s pritiski. Del študijske prakse na magisteriju je obsegal tudi delo s starostniki, kjer sem se prvič profesionalno srečala s to populacijo in za prvo uro prakse v Domu starejših občanov Bežigrad sem se pripravljala veliko bolj kot za kakšen izpit, saj sem se podala na neznano področje. Del izkušenj sem pridobila tudi v DEOS centru v Črnučah, kjer sem spoznala, da so tudi starostniki lahko izjemno zanimiva populacija za delo, predvsem pa so v večini izredno hvaležni. Tu ni pritiskov zaradi neuspešnega nastopa na tekmovanju, ni pritiska s strani trenerjev, ki bi želeli imeti športnika na voljo ves čas, so pa zadovoljni obrazi, ki zmorejo še vedno dokaj samostojno živeti in ki lahko uživajo starost.”
Zakaj ste se odločili za raziskovanje na ZRS Koper? Kako je prišlo do te odločitve?“Že med študijem sem iskala priložnosti za raziskovanje, vendar se je večina raziskovalnih projektov povezovala z otroki ali mladostniki, to pa me ni preveč zanimalo, zato sem se odločila za delo v praksi. Kasneje se mi je ponudila priložnost za delo mlade raziskovalke na ZRS Koper, ki se mi je zdela izredno zanimiva - predvsem zaradi mednarodne vpetosti v različne projekte, ki so potekali takrat. Prav tako so se mi zdeli zanimivi projekti gibalne neaktivnosti, ki so že bili izvedeni s strani Inštituta za kineziološke raziskave v preteklosti.”
V katerem projektu trenutno sodelujete? Kaj raziskujete?“Iščem preiskovance, ki bi se udeležili meritev. Zato vljudno vabljeni vsi, da se prijavite na moj e-mail naslov katarina.pus@zrs-kp.si.”
“Delujem na projektu Validacija markerja mišične kakovosti za diagnosticiranje sarkopenije, ki ga vodi prof. dr. Boštjan Šimunič. Raziskujem sarkopenijo, to je upad mišične jakosti in mišične mase in se navadno pojavi pri posameznikih, ki so starejši od 60 let. Gre za relativno nov pojem, saj se znanost s tem ukvarja šele dobrih trideset let in je zato na tem področju še veliko neznank. Ena od njih je tudi komponenta mišične kakovosti, ki je tretji korak pri diagnosticiranju ali odkrivanju sarkopenije, tu pa želimo predlagati metodo merjenja - tenziomiografijo, ki bi se lahko uporabljala v klinični praksi.”
Kaj nam povedo rezultati tovrstnih merjenj?“Tenziomiografija je neinvazivna mehanska metoda merjenja kontraktilnih lastnosti mišic, ki je enostavna tako za izkušenega merilca, kot za merjenca, saj se izvaja na sproščeni mišici. Z rezultati, ki jih pridobimo s tenziomiografijo, dobimo natančen vpogled v trenutno stanje mišice in njene sestave. Poleg tenziomiografije nas zanimajo tudi parametri mišične arhitekture in mišične zmogljivosti starejših posameznikov. S tem želimo ugotoviti, kako se mišica sarkopeničnih posameznikov razlikuje od tistih, ki sarkopenije nimajo.”
Starostne spremembe lahko zamaknemo
Dejstvo je, da se vsi staramo. A eni se starajo “počasneje” kot drugi. K temu najbrž pripomore tudi kakovost mišic? Kaj lahko sami naredimo za to?“Določenih starostnih sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa jih do določene mere upočasnimo. K temu najbolj pripomore življenjski slog, za samo mišico pa predvsem kombinacija ustrezne prehrane in gibalne aktivnosti. Zanimivo je, da je mišica športnika starostnika zelo podobna mišici odraslega športnika - športnik starostnik je namreč skozi celotno življenje redno treniral in s tem zakasnil spremembe. Na drugi strani pa je življenje sodobnega človeka izjemno sedeče in gibalno neaktivno. Priporoča se prekinjanje sedenja za vsaj pet minut znotraj ene ure in seveda redna gibalna aktivnost - med 150 in 300 minut zmerno intenzivne gibalne aktivnosti na teden ali med 75 in 150 visoko intenzivne gibalne aktivnosti na teden.”
Da izgubljeno mišično maso v starosti ne bi nadomestila odvečna maščoba, bi morali vsaj dvakrat tedensko delati vaje za moč, opozarjajo strokovnjaki. Pa je to dovolj?“Redna gibalna aktivnost ima dokazano pozitivne učinke na kazalnike zdravja. Če je vadba dovolj intenzivna, je dvakrat na teden dovolj, vendar je to na spodnji meji. Priporoča se vadba v kombinaciji s prekinjanjem sedenja, na splošno z aktivnim življenjskim slogom ter uravnoteženo prehrano, idealno pa bi bilo, da smo aktivni vsakodnevno.”
Izguba mišične mase in moči je pogost razlog za pešanje starostnika in posledično izgubo samostojnosti. Glede na to, da se delež starejših pri nas veča, bodo vaše raziskave pomembno pripomogle k boljšemu poznavanju tega področja. Kakšne težave prinaša sarkopenija?“Predvsem izguba mišične jakosti in moči je razlog za izgubo samostojnosti, ki potem vodi v različne zdravstvene zaplete. Sarkopenični posamezniki imajo večje tveganje za padce in zlome, zmanjša se jim mobilnost, postanejo nesamostojni in imajo slabšo kakovost življenja. Želimo najti način, kako pravočasno opaziti spremembe, ki se pojavijo zaradi sarkopenije, in pravočasno ukrepati, saj gre za ireverzibilno stanje - to pomeni, da ko je posameznik enkrat sarkopeničen, ni poti nazaj.”
Raziskovalno vas torej zanimajo starostniki. Zakaj prav ta populacija?“Kot sem že omenila, sem se skozi študijsko prakso in kasneje študentsko delo veliko delala s starostniki po domovih za starejše občane, kjer sem vodila vadbo. Ta populacija je velikokrat spregledana na več področjih, saj je ogromno raziskav na našem področju narejenih na otrocih, mladostnikih in vrhunskih športnikih. Starejši odrasli nam z raziskovalnega vidika omogočajo vpogled v spremembe, ki se dogajajo s staranjem in so velikokrat posledica različnega življenjskega sloga. Na to vpliva ogromno dejavnikov, ki jih sicer težko popravimo v starosti, lahko pa na njih vplivamo v mlajših letih ali v odrasli dobi, predvsem z redno gibalno aktivnostjo. Se pa zavedamo, da je potrebno učinke staranje raziskovati na populaciji starejših, katera ohranja gibalno aktivnost (npr. športniki starostniki), saj smo le tako lahko prepričani, da je upad povezan s staranjem , ne pa zaradi zmanjšane gibalne aktivnosti.”
Kje se vidite v prihodnosti? Še naprej v raziskovalni sferi ali kje drugje?“Trenutno se pripravljam za odhod v ZDA, kjer bom pridobivala nova znanja na področju analize slik magnetne resonance. Še naprej se vidim v raziskovanju, saj mi je delo izredno zanimivo, dinamično ter polno novih izzivov. Veselim se novih odkritij in sodelovanja s strokovnjaki s tega področja, prav tako želim prispevati k boljšemu razumevanju sarkopenije z uporabo sodobnih tehnologij.”
Sarkopenija je tudi tema vaše doktorske disertacije. Kako napredujete z nalogo?“Natančnejši naslov je Validacija metode merjenja mišične kakovosti za razvrščanje sarkopenije. Prvi del raziskave smo zaključili v lanskem letu, ko nas je zanimalo, v kolikšni meri se sarkopenija sploh pojavlja med slovensko populacijo, trenutno pa smo v drugem delu, kjer nas podrobneje zanimajo mišice nog. Trenutno sem v zadnji fazi zbiranja podatkov in še iščem preiskovance, ki bi se udeležili meritev. Zato vljudno vabljeni vsi, ki bi se meritev udeležili ali imate med bližnjimi koga, ki bi ga to zanimalo, da se prijavite na moj e-mail naslov katarina.pus@zrs-kp.si.”