Spomin na vlogo in udeležbo mesta Koper v bitki pri Lepantu

Tik pred Carpacciovo hišo se nahaja steber, katerega je dal postaviti podestat koprske komune Andrea Giustinian pred natanko 450 leti, na dan prve obletnice bitke pri Lepantu. Steber je gladek in ima kapitel, na katerem prepoznamo upodobitev sonca - mestnega simbola Kopra. Na kapitelu stoji kip sv. Justine, ki v rokah drži sulico in ščit z grbom svojega pokrovitelja. Sv. Justina namreč goduje 7. oktobra, na dan zmage pri Lepantu leta 1571. Na bazi stebra se nahaja napis, ki je danes že zelo slabo čitljiv. Spomenik je verjetno edini znani votivni stolpič v čast svetnici. Steber je prvotno stal neposredno na območju pomola znanega kot Porporella oziroma sedanjega mestnega mandrača. Leta 1935 je italijanski arhitekt Ferdinando Forlatti steber prestavil na sam trg, kjer ga lahko občudujemo še danes. Steber na Carpacciovem trgu ni zgolj kip v podobi svetnice, temveč razglaša in simbolizira končni razplet specifičnega dogodka, ki je bil tedaj tako pomemben, da je bilo treba okamniti spominjanje vloge in udeležbe mesta Koper v bitki pri Lepantu. Vse z namenom, da bi predstavljal večen opomnik sodobnikom kot tudi kasnejšim rodovom.

Če steber sv. Justine, ki letos obeležuje 450 let od postavitve, simbolično predstavlja epilog bitke pri Lepantu za mesto Koper, pa je smiselno omeniti, da v povezavi z omenjenim dogodkom v enoti Piran Pokrajinskega arhiva Koper hranimo dokumente, ki izpričujejo sam začetek oziroma priprave Beneške republike na bitko. Enota Piran Pokrajinskega arhiva Koper v svojem depoju hrani srednjeveško gradivo, ki je od 13. stoletja dalje nastajalo na širšem območju današnje občine Piran pod oblastjo takratne Beneške države - Serenissime. Dokumenti v tem primeru so štirje dukali ali t. i. doževa pisma, ki so nastala v doževi kancelariji leta 1569 in leta 1570. Dukale delimo na kolektivne, ki so namenjeni več naslovnikom hkrati, in individualne, namenjene zgolj enemu. Dukali so predstavljali specifičen ukaz, ki je bil poslan s strani Doža v zvezi s točno določenim problemom, ki ga je bilo treba takoj reševati. Druga vrsta dukalov so predstavljali trajne zakone, ki so dopolnjevali mestne statute (izoblikovano in zapisano mestno pravo), s katerimi so uravnavali odnose med občino in državo, med občino in vojsko ter med občino in državnimi preskrbovalnimi uradi ... Zaradi pomembnosti dokumentov so za zapise dukalov običajno uporabljali pergament (strojeno živalsko kožo), ki je bila uporabljena tudi v teh primerih.

Iz vsebine dokumentov izvemo, da v treh primerih beneški Dož Pietro Loredan zahteva od piranskega podestata Antonia Rimonda, naj priskrbi zadostno število mož s svojega ozemlja, medtem ko v četrtem primeru beneški Dož Alojzij Mocenigo poleg mož zahteva še podatke o plačah.

Doževi ukazi za novačenje mornarjev

Velikost naših dokumentov se med seboj razlikuje, so pa v vseh štirih primerih mere med 12 x 32 centimetrov. Kljub vsebinski skromnosti dokumentov, napisanih v vulgarni italijanščini, ne smemo spregledati pomena besedila glede na obdobje in okoliščine nastanka. Slednja izpričujejo doževe ukaze podestatu za novačenje mornarjev s širšega območja današnje občine Piran za galeje za vojno s Turki. Iz vsebine dokumentov izvemo, da v treh primerih beneški Dož Pietro Loredan zahteva od piranskega podestata Antonia Rimonda, naj priskrbi zadostno število mož s svojega ozemlja, medtem ko v četrtem primeru beneški Dož Alojzij Mocenigo poleg mož zahteva še podatke o plačah.

1.SI_PAK/0009 a. e. 123 - Benetke, 20. 2. 1569 - 27. 2. 1570: Ukaz o priskrbi dvajsetih mož s piranskega ozemlja, ki morajo biti pripravljeni za beneško vojsko in naj bo to storjeno nemudoma.

Poleg večjega števila mornarjev iz območja Pirana je v okviru beneške flote sodelovala tudi koprska galeja Il Leone di Capodistria.

2.SI_PAK/0009 a. e. 125 - Benetke, 30. 3. 1570: Ukaz o priskrbi tridesetih mož s piranskega ozemlja, ki jih je treba po ukazu čim hitreje poslati v Benetke, kjer se bodo vkrcali na dvanajst galej.

3.SI_PAK/0009 a. e. 126 - Benetke, 8. 4. 1570: Vnovičen ukaz o priskrbi tridesetih mož s piranskega ozemlja, ki jih je treba do konca meseca poslati v Benetke s seznamom.

4.SI_PAK/0009 a. e. 128 - Benetke, 7. 6. 1570: Ukaz o nujni priskrbi čim večjega števila mož za beneške galeje in podatke o njihovi plači.

V enoti Piran Pokrajinskega arhiva Koper poleg navedenih primerov v fondu SI_PAK/0009 Komuna Piran hranimo še 170 različnih dukalov nastalih med letoma 1263 in 1796, ki v osnovi predstavljajo zgolj majhno število ohranjenih primerov. Razlog je ta, da so piranski sodniki ali drugi državni funkcionarji, ki jim je bil dukal zaupan, imeli pravico prepisa v občinski pisarni in si pri tem izvirnik zadržati.

Slovenske dežele kot branik pred napredovanjem Turkov

Naši kraji kot tudi večji del Evrope 15. in 16. stoletja so bili zaznamovani s turškimi vpadi. To je bil čas, ko so Turki širili ozemlje Osmanskega cesarstva in postopoma zavzemali Balkanski polotok. Slovenske dežele so tako postale branik pred napredovanjem Turkov v osrednjo Evropo in v tem času doživele številne vpade turške vojske. Po prvem obleganju Dunaja leta 1529 se je zdelo, da osmanske ekspanzije ni mogoče zaustaviti. Neučinkovitost krščanske Evrope v tem času je proti novi grožnji moč pripisati tudi med seboj neenotni in vojaško razdeljeni ter skregani politiki evropskih držav. Po evropski celini so namreč divjale verske vojne kot posledica reformacije. Osmansko cesarstvo je to krščansko neenotnost izkoriščalo v svoj prid. V naslednjih nekaj letih so svoj vpliv širili tudi po Sredozemskem morju, ogrožali so Malto, ki pa so jo malteški vitezi uspešno obranili. Avgusta 1571 pa so Osmanske sile osvojile Ciper, ki je do tedaj bil del Beneške republike in s tem zasedli še zadnjo krščansko trdnjavo v vzhodnem Sredozemlju, kar je sprožilo vsesplošen preplah in čas za skupen nastop krščanske Evrope proti muslimanskim osvajalcem.

Sveta liga - koalicija krščanskih držav

Pobudo o nujnosti skupnega nastopa proti Turkom je dal papež Pij V., ki je prek svojih odposlancev poskušal pokrpati razprtije in prepričati sprte evropske vladarje. V ta namen je bila sklenjena Sveta liga oziroma koalicija krščanskih držav, kateri je poveljeval don Juan Avstrijski, nezakonski sin nemškega cesarja Karla V. Habsburškega, ki je uspešno zbral veliko floto (več kot dvesto dobro oboroženih galej, sestavljenih iz beneških, španskih, nemških, italijanskih, malteških in papeških mornarjev, vojakov ter veslačev). Flota Svete lige je skupno štela približno 85.000 mornarjev, vojakov in veslačev, med njimi je bil tudi znameniti španski pisatelj Miguel De Cervantes Saavedra, znan kot avtor Don Kihota. Nasproti jim je stala nekoliko številčnejša, a zastarela otomanska flota pod poveljstvom Ali Paše, ki je štela približno 230 galej in približno 100.000 mož. Pomorska bitka pri Lepantu velja za eno največjih pomorskih bitk svojega časa in zadnjo bitko, kjer so se borile izrecno samo bojne ladje na vesla (galeje, galejice, galeasi, tovorne ladje itd.).

Potopili 113 osmanskih galej, zajeli pa 117

Odločilna bitka je potekala v nedeljo, 7. oktobra 1571, pri Lepantu (današnjem grškem mestu Nafpaktos) v Korintskem zalivu. Beneški ogledniki so poročali, da Osmani uporabljajo bazo pri Lepantu za napade ob obalah Jadrana. Bitka je potekala nekaj ur in v tem času je bil njen izid v prid združenega krščanskega ladjevja. Potopili so 113 osmanskih galej in jih zajeli 117, osvobodili pa so tudi večje število zasužnjenih krščanskih veslačev z osmanskih galej. Kronisti opisujejo, da je zaradi krvi žrtev spopada (približno 30.000 vojakov, med njimi tudi vrhovni poveljnik Ali Paša) pordelo morje.

Zaustavili osvajalski pohod islama

Zmaga krščanske koalicije v bitki pri Lepantu je predstavljala prvo veliko zmago nad Osmanskim cesarstvom, kjer so zlomili njihovo pomorsko moč in posledično uspeli začasno ustaviti osvajalski pohod islama proti osrčju Evrope. Zmaga pa ni zadostovala, da bi evropski voditelji bolje izkoristili nastalo situacijo za odpravo osmanske nevarnosti. Evropski vladarji niso uspeli ostati povezani. Obnovile so se stare zamere in spopadi med državami po Evropi. Osmani so si po porazu na morju hitro opomogli in naslednjih sto let na kopnem vnovič ogrožali Evropo.

Poleg večjega števila mornarjev iz območja Pirana je v okviru beneške flote sodelovala tudi koprska galeja Il Leone di Capodistria oziroma Liona con mazza ali Testa di Leone. Koprski galeji je poveljeval plemič iz koprske družine Gian Domenico del Tacco, ki je bil med bitko hudo ranjen in je ob vračanju proti domu za posledicami ran umrl. Pokopali so ga na otoku Krf, kjer so Benečani imeli utrjeno postojanko. Koprska galeja je pot proti domu nadaljevala v sklopu beneške flote, v koprskem pristanišču se je zasidrala ob koncu oktobra leta 1571. Na gradu sv. Justa v Trstu se v predprostoru dvorane Caprin nahaja ohranjen primerek bočne svetilke z beneške galeje iz izrezljanega lesa s pozlato, ki naj bi pripadal koprski galeji. Leta 1888 ali 1889 ga je odkupil tržaški zbiratelj Giuseppe Caprin ter ga umestil kot razstavni del razkošne beneške dvorane v svoji palači, kjer ga lahko občudujemo še danes.

Jan Cotič, arhivist, Pokrajinski arhiv Koper

naslovnik na pergamentu, urgentno poslanem iz Benetk.