Renesančna umetnina beneškega mojstra
Oltarno sliko Marije z detetom in šestimi svetniki je izdelal beneški slikar Vittore Carpaccio najverjetneje za novi glavni oltar v piranski minoritski cerkvi. Sliko uvrščamo v tipološkem pogledu med primere, ki so značilni za renesančno slikarstvo, saj gre za motiv slike, ki se je uveljavil kot “Sacra conversazione”.
Carpaccio je sliko zasnoval z izjemno pozornostjo do detajlov.
Foto: Andrej Hirci, Zvkds, Restavratorski Center, 2025Osrednji del slike zavzema Marija z detetom, ki je pogosto upodobljena v prostoru, ki ga določa naslikana arhitektura. Ob osrednjem prizoru so figure svetnikov postavljene tako, da s pogledi komunicirajo z Marijo z detetom, med seboj in tudi z gledalcem. Prizor pogosto dopolnjujejo angeli ali mladeniči z glasbili, ki ustvarjajo s predstavitvijo glasbe povezovalni moment med naslikanimi osebami. Gre za naslikan prizor imenovan “sveti pogovor”, ki ustvarja določeno vzdušje na različnih ravneh.
Oltar lombardskega tipa in obnova v 19. stoletju
Oltarna slika tipa “Sacra conversazione” je praviloma vstavljena bogato kamnoseško obdelan oltar lombardskega tipa, ki so ga v renesančnem obdobju izdelovale beneške delavnice, med katerimi je bila v Benetkah vodilna “botega” Lombardijev. Tudi piranska Carpacciova oltarna slika je bila vstavljena v kamnit oltar lombardskega tipa, ki se ni ohranil v originalni podobi. Iz razstavljenega renesančnega oltarja, ki ni bil v celoti ohranjen, je leta 1887 tržaški arhitekt, Giovanni Righetti (1827-1901), ki je v Piranu prenovil cerkev sv. Jurija in je izdelal projekt za novo občinsko palačo, ponovno postavil neorenesančno kapelo v minoritski cerkvi. Malo pred dokončanjem kapele je Carpacciovo oltarno sliko restavriral beneški slikar Domenico Acquaroli (1817-1880). Righettijev projekt ponovne renesančne kapele lombardskega tipa je odobrila tedanja spomeniškovarstvena služba Avstroogrske monarhije, imenovana dunajska Centralna komisija.
Zaradi prihajajoče nevarnosti vojne, je bila slika od leta 1940 v frančiškanskemu samostanu v Padovi, kjer je bila kasneje razstavljena v Museo Antoniano v Padovi.
V osrednjem prizoru je upodobljena Marija z detetom na prestolu postavljena pod polkrožni renesančni obok, ob njej pa so postavljeni po trije svetniki na vsaki strani.
Foto: Andrej Hirci, Zvkds, Restavratorski Center, 2025Slika se po desetletjih vrača domov
Piranska oltarna slika Marije z detetom in šestimi svetniki je bila v septembru 2025 vrnjena piranskemu minoritskemu samostanu. V mesecu decembru 2025 bo slika ponovno postavljena v neorenesančno kapelo minoritske cerkve.
Naročniki novega renesančnega oltarja in slike so bili zagotovo piranski minoriti, kar je bilo morda tedaj v začetku 16. stoletja povezano s praznovanjem dvestoletnice delovanja samostana. Pirančani so naročili oltarno sliko cenjenemu beneškemu mojstru Vittoreju Carpacciu, kar je tudi potrjeno s podpisom mojstra in datirano z letnico 1518. Oltarna slika sodi med mojstrova pozna dela.
Ikonografija in simbolika: sveti pogovor v Piranu
Neorenesančna kapela je opremljena s sliko, ki sodi v sam vrh renesančnega slikarstva, in sodi v tip slike, ki ga v prevodu lahko imenujemo kot “sveti pogovor”. Tudi oltar iz belega kamna, ki je obdajal sliko, predstavlja nedvomno kiparsko dovršeno delo, značilno za tip renesančnega oltarja. Celoten oltar s sliko predstavlja edinstveno beneško renesančno mojstrovino v Sloveniji, ki ima primerjave le s sorodnimi ohranjenimi primeri v Benetkah. Seveda je obliko oltarja kot celote potrebno povezati z vsebino upodobitve, ki kaže tedanje humanistično razmišljanje naročnika, saj gre za izjemno naročilo, ki se odraža tudi z naročnikovim izborom svetnikov, kot je to mogoče ugotoviti iz ikonografije slike.
V osrednjem prizoru je upodobljena Marija z detetom na prestolu postavljena pod polkrožni renesančni obok, ob njej pa so postavljeni po trije svetniki na vsaki strani. Tik ob Mariji stoji na njeni desni strani sv. Frančišek s križem v levici in z desnico pridiga. Nasproti njemu na Marijini levici sv. Anton Padovanski z lilijo v desnici bere knjigo. Upodobitev teh dveh svetnikov ob Mariji z detetom je logična glede na to, da sta oba svetnika ustanovitelja frančiškanskih redov, v katerega sklop sodijo tudi minoriti oziroma imenovani kot manjši bratje. Naslednji svetniški par sta sv. Peter s ključi na Marijini desnici, ki bere knjigo in sv. Klara, kot predstavnica ženskega frančiškanskega reda v skromnih oblačilih in z lilijo v roki. Tretji par sta sv. Ambrož, cerkveni učitelj in milanski škof z belo bogato okrašeno mitro in škofovsko palico ter v bogatih oblačilih na Marijini desni strani ter na levi strani sv. Jurij v viteški opravi in v funkciji zaščitnika mesta Piran. Med svetnikoma sedita na spodnji stopnici dva angela muzikanta z glasbili, s katerimi ustvarjata glasbo, prisotno v naslikanem prostoru in figurami, ki med seboj s pogledi komunicirajo in nenazadnje škof sv. Ambrož usmerja pogled v gledalca.
V prostoru pod Marijo z detetom je v center postavljena antična vaza z rožami, med katerimi je mogoče prepoznati lilije in perunike, ki kažejo na simboliko Device Marije. Ob vznožju vaze je naslikan list papirja, na katerem sta signatura in datacija slik.
Med svetnikoma sedita na spodnji stopnici dva angela muzikanta z glasbili.
Foto: Andrej Hirci, Zvkds, Restavratorski Center, 2025Veduta Pirana kot dokaz mojstrovega naročnika
V zadnjem planu slike, ki se odpira za osrednjim prizorom Marije z detetom, okvirja pa ga naslikana arhitektura, je prepoznavna veduta mesta Piran, kar nedvomno ponovno potrjuje naročnika. Naslikan pogled na mesto Piran kaže povsem konkretne poteze osrednjega dela srednjeveškega mesta na nekdanji stari trg imenovan “Piazza vecchia”, na vrh vzpetine s cerkvijo sv. Jurija in krstilnico. Na drugem delu mestne vedute je vidno obzidje, ki na vzpetini Mogoron obdaja mesto.
Dovolj natančno naslikana mestna veduta Piran kaže na piranskega naročnika, obenem se odpira vprašanje na katerega še ni zanesljivega odgovora, ali bi lahko Vittore Carpaccio obiskal Piran.