Preseganje mej s poslušanjem bolečine drugega
Pod vodstvom izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget je Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem (UP) pridobila dvoletni mednarodni CERV projekt z naslovom RE 4 Healing: Crossborder Remembrance, Reconnection, Restoring and Resilience, v katerem bodo antropologi, zgodovinarji, psihoterapevti in strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja iz obmejnih območij Slovenije, Italije in Avstrije poskušali zdraviti družbene rane zaradi težke zapuščine obmejnih dogodkov od fašizma, nacizma, druge svetovne vojne do istrskega eksodusa.
Vzpodbuda za prijavo CERV projekta, za katerega je nacionalna kontaktna točka Pina Kulturno izobraževalno društvo PINA, so bile podobne delavnice v okviru projekta Moja
zgodba iz tišine (razpis Spodbude za rešitve: Dolgoživa družba, ki ga sofinancirata Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA in Ministrstvo za javno upravo iz Sklada
za nevladne organizacije).
Foto: Saša Merkandel
Interdisciplinarni projekt se ukvarja s spominjanjem, ponovnim povezovanjem, obnavljanjem, odpornostjo in zdravljenjem obmejnih skupnosti z nasprotujočimi si travmatičnimi spomini vzdolž nekdanje železne zavese.
Povezovanje in zdravljenje obmejnih družb s travmatičnimi preteklostmi
Na razpisu na temo evropskega spominjanja (CERV-2024-CITIZENS-REM-HOLOCAUST) je Evropska komisija med 524 prijavami izbrala 53 projektnih prijav, med katerimi je omenjeni projekt FHŠ UP v partnerstvu z Zavodom Epiona iz Kopra, Pedagoško visoko šolo na Koroškem v Avstriji, Društvom 47 04 iz Gorice iz Italije, video produkcijo Fixmedia iz Ljubljane ter s pridruženim partnerjem Direktoratom za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Namen premišljene izbire spominov je utiranje poti miru in celjenja kolektivnih ran s poslušanjem drug drugega.
Nedavna preteklost večetničnih slovensko-italijanskih in slovensko-avstrijskih obmejnih območij je bila obremenjena s totalitarnimi, avtoritarnimi režimi, kot so fašizem, nacizem, z zločini druge svetovne vojne, med-etničnimi konflikti s posledicami v težkih kolektivnih travmah, spremembah državnih mej, s poskusi izkoreninjana etničnih/nacionalnih skupin, množičnimi migracijami itd. Spomini ljudi, ki so živeli drug ob drugem, so bili politično zlorabljeni in danes tekmujejo za edinstveni status žrtve, v katerem so sosedje čez mejo ali pripadniki narodnih manjšin demonizirani, razčlovečeni ter preobraženi v mitološkega sovražnika naroda. Spomin ene skupine se uporablja kot obramba proti sosednji skupini. Medtem ko so nekateri spomini izpostavljeni, celo mitizirani, so drugi utišani ali celo zanikani.
Raziskovalci v projektu, ki se že leta in desetletja ukvarjajo s konfliktnimi spomini in bolečinami obmejnega prebivalstva, so prepoznali potrebo po spodbujanju medkulturnega, med-etničnega in mednarodnega dialoga, ki bi tlakoval pot kolektivnim spominom, ki temeljijo na odgovornosti, samokritičnosti in empatičnem pogledu na “drugega”. Kot argumentira raziskovalka spominskih študij Aleida Assmann, bi morali vsi evropski narodi razmisliti tako o svoji vlogi žrtve kot storilca in empatično priznati spomine žrtev.
Utiranje poti miru
Glavni cilj projekta je spodbujati naracijo miru, sprave, obnove in zdravljenja travmatiziranih obmejnih skupnosti. Namen je preprečiti izkrivljanja nacionalističnih interpretacij nedavne preteklosti ter zanikanja zločinov proti človečnosti, revizionizem in negacionizem. V skladu z vrednotami Evropske unije želimo izobraževati mlade, učitelje in širšo javnost ter ozaveščati o pomenu boja proti predsodkom, negativnim stereotipom na etnični, nacionalni ali verski osnovi ter skrajnim nacionalističnim naracijam, ki spodbujajo sovraštvo, delitve ter ogrožajo evropsko demokracijo in integracijo.
Z empatičnim spoznavanjem in poslušanjem “drugega” med nami želi projekt prispevati k odpiranju vseevropskega prostora za dialog in spravo med razdeljenimi skupnostmi ter utirati pot evropskemu sloganu “združenih v raznolikosti”.
Inovativnost projekta je v interdisciplinarnem celostnem pristopu k obravnavi obmejnih travm ter v medgeneracijskem načinu izobraževanja, ki spodbuja mlajše generacije kot nosilce transgeneracijskega spomina k oblikovanju poti sprave in medsebojnega razumevanja.
Glavni cilj projekta skušamo doseči prek izdelave dokumentarnega filma na temo senc tišin pod taktirko Jureta Krefta iz Fixmedia. V njem bodo nastopili pričevalci najbolj travmatičnih nedavnih zgodovinskih dogodkov različnih družbenih skupin z obmejnih območij. V poskusih opolnomočenja je pogosto glas dan le eni družbeni skupini, kar lahko prizadene druge žrtve, ki ostajajo utišane. Prednost projekta je v tem, da bodo prvič hkrati predstavljeni in slišani glasovi različnih utišanih družbenih skupin, ki ohranjajo medsebojno konfliktne in paralelne spomine, so pa v resnici vsi žrtve v primežu velikih zgodovinskih prevratov.
Strokovnjaki iz različnih držav in različnih strok - od kulturne antropologije, zgodovine, psihoterapije do področja vzgoje in izobraževanja - bodo zagotovili, da glasovi pričevalcev ne bodo politično instrumentalizirani. Nasprotno, namen premišljene izbire spominov je utiranje poti miru in celjenja kolektivnih ran s poslušanjem drug drugega. Dokumentarni film bo predvajan in uporabljen kot izhodišče za aktivne razprave z učenci, študenti in širšo javnostjo na filmskih festivalih, šolah, univerzah itd.
Delavnice in konference
Projekt se bo začel z okroglo mizo 8. maja 2025, s katero želimo dati glas utišanim in poslušati spomine drug drugega. Povabljeni bodo ljudje, ki so doživeli travmatične obmejne dogodke v preteklosti, od fašizma, nacizma, istrskega eksodusa in povojnega priseljevanja v Istro. Pri tem bi želeli vzpodbuditi k besedi tudi mlajše generacije, ki živijo v senci obremenjujočih medgeneracijskih spominov, izrečenih ali zamolčanih. Antropologi z Oddelka za antropologijo in kulturne študije UP FHŠ, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Martina Tonet in dr. Marko Galič, bodo k razpravi povabili dr. Pavla Fondo, priznanega psihoanalitika iz Trsta, in dr. Daniela Wuttija, vodjo partnerja in psihoterapevta iz Pedagoške visoke šole na Koroškem. Lepo vabljeni k udeležbi ob 17.30 v Armeriji Univerze na Primorskem, Titov trg 5, Koper/Capodistria.
Organizirane bodo psihoterapevtske delavnice s pričevalci in ostalimi mlajšimi posamezniki, ki so nosilci transgeneracijskih travmatičnih spominov. Skozi ustvarjalno pripovedovanje in zapisovanj zgodb bomo s pomočjo simbolnih predmetov in moči metafor ter ustvarjalnega izražanja odpirali prostor za globlje razumevanje osebnih in kolektivnih ran ter medgeneracijskega razumevanja. Prve pomladne delavnice bo Manca Švara, jungovska psihoterapevtka z Zavoda Epiona, organizirala 7. aprila 2025 v Kopru, 18. maja 2025 v Nabrežini in 10. maja 2025 v Celovcu. Kogar zanima brezplačna udeležba, lepo vabljeni k prijavi na: info@zavodepiona.si ali na tel. 031/303496.
Izvedli bomo tri mednarodne znanstvene konference ali srečanja med strokovnjaki in širšo javnostjo. Njihov cilj bo celostna in interdisciplinarna obravnava travm obmejnih območij in spominov na konflikte. Prva konferenca bo 9. in 10. maja 20125 pod vodstvom dr. Daniela Wuttija s Pedagoške visoke šole na Koroškem. Druga konferenca bo v obliki foruma v organizaciji dr. Štefana Čoka iz Društva 47 04 v Gorici in v Trstu. Projekt bo zaključila mednarodna konferenca na UP FHŠ, ki bo namenjena razmisleku o dosežkih projekta, prepoznavanju izzivov ter razpravi o prihodnjih korakih. Organizirana bo v sodelovanju z vzporedno potekajočim projektom Etnografija tišin(e) pod vodstvom izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget (ARIS J6-50198, financira Agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS), ki se osredotoča na raziskave utišanih družb (od obmejnih območij do drugih manjšinskih, post-kolonialnih in postindustrijskih kontekstov).
Izobraževalni vidik projekta bo poleg diskusij ob dokumentarnem filmu izveden prek večdnevnih ekskurzij s študenti Pedagoške visoke šole na Koroškem in FHŠ UP po t.i. poteh spominov obmejnih regij Italije, Slovenije in Avstrije. Skupino mednarodnih študentov bomo vzpodbudili k refleksiji o spornih obmejnih spominih ter o načinih konstruiranja narativov sprave in vzpostavljanja miru.
Zanimiv bo tudi koncert “povezani prek glasbe” z ogledom dokumentarnega filma v organizaciji Mance Švara iz Zavoda Epiona. Glasba, ko je napisana s posluhom, senzibilnostjo in pomenljivo vsebino, lahko ponuja globoke kolektivne izkušnje zdravljenja, pomaga pri preseganju delitev znotraj skupnosti in omogoča katarzo. Glavni glasbenik bo Toni Bruna, kantavtor iz Trsta, katerega pesmi v tržaškem narečju reflektirajo travme obmejnega prostora skozi osebne družinske izkušnje povojnih istrskih beguncev. Povabljeni bodo tudi drugi glasbeniki, ki delujejo na področju medkulturnega in čezmejnega povezovanja.
Kako skupaj graditi mostove
Inovativnost projekta je v strokovnem, interdisciplinarnem in celostnem pristopu k razdeljenim utišanim kolektivnim travmam iz preteklosti, ki pogojujejo našo na sedanjost. Projekt lahko postane vzor podobnim družbam, v katerih tleči konflikti iz preteklosti onemogočajo udejanjanja temeljnih evropskih vrednot spoštovanja raznolikosti, miru in strpnosti. Prav obmejne družbe s svojimi globokimi kolektivnimi ranami in spornimi preteklostmi nas lahko učijo, kako skupaj graditi mostove in poti miru v skupni evropski prihodnosti.
dr. Katja Hrobat Virloget, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem