Prenovljeno šolsko stavbo bi jim zavidal tudi Giuseppe Tartini

Pomemben zgodovinski stavbni kompleks, znan kot Collegio dei Nobili (plemiški šolski zavod), stoji v jedru historičnega mesta Koper in izstopa v arhitekturnem oblikovanju stavbne strukture stanovanjskih in javnih zgradb mesta. S prenovo šolskega kompleksa so nekateri najpomembnejši prostori ponovno pridobili svojo izvirno podobo.

Osrednjo zgradbo glavnega trakta dopolnjujeta prečno postavljeni nižji krili, vzhodno in zahodno tako, da tvorijo tlorisno zasnovo v obliki črke U z notranjim atrijem v sredini. Južno stranico kompleksa je prvotno zapirala Marijina cerkev (S. Maria Nuova), ob koncu 60. let 20. stoletja je bila na njenem mestu zgrajena telovadnica. Simetrično zasnovan arhitekturni kompleks pred pročeljem glavnega trakta, ki je orientiran proti severu, obdaja ulični zid z vhodnim vrtnim portalom. Arhitekturni kompleks je bil zgrajen z namenom uporabe za pedagoško oziroma šolsko dejavnost. Postavitev zgradb Collegia dei Nobili in njegova orientacija proti severu je premišljena in načrtovana, kot je za šolski kompleks primerno.

Prva javna šolska ustanova v Kopru

Po odredbi Beneškega senata leta 1612 je bila v Kopru ustanovljena s pomočjo državnih sredstev prva javna šolska ustanova, ki je v začetku delovala kot laično semenišče (seminario), poučevanje so najprej vodili somaski (Padri somaschi), kasneje leta 1675, ko je bila sprejeta odločitev za gradnjo nove šolske stavbe, je v njej deloval plemiški šolski zavod, imenovan Collegio dei Nobili; izobraževanje so vodili odlični pedagogi iz vrst skolopov (Padri delle scuole pie).

V letošnjem letu se celovita prenova šolskega kompleksa zaključuje in ob tem obeležujemo tudi častitljivo 350. obletnica šolskega kompleksa, saj se je gradnja pričela 29. septembra 1675.

Stavbni kompleks Collegio dei Nobili, zgrajen ob koncu 17. stol. predstavlja najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji, saj je dovoljenje za postavitev semenišča izdal leta 1674 beneški dož Domenico Contarini in v naslednjem letu je koprski podestat in kapitan Lorenzo Donato pričel z zbiranjem sredstev, tako da predstavlja datum 29. september 1675 pričetek delovanja seminarja oziroma šole Collegio dei Nobili. Delovanje seminarja so finančno podprli mestni uradi, javne ustanove in premožne plemiške družine, saj so v šolski ustanovi izobraževali svoje otroke. Kvalitetno izobraževanje so v začetku zagotavljali izjemni profesorji in teologi patri somaski, kot tudi pomembni posamezniki tistega časa, ki so s sodobnim izobraževanjem po didaktičnem programu dosegali raven, ki je omogočala vpis na padovansko univerzo.

Finančna podpora premožnih koprskih družin

Izobraževanje v seminarju se je tako razmahnilo, da se je kmalu pokazala potreba po primerni in dovolj veliki stavbi, ki bi služila izvajanju izobraževanja in bivanja učencev kot tudi pedagogov. Leta 1678 je koprski podestat in kapitan Angelo Morosini kupil nekaj hiš ob Marijini cerkvi in kmalu pričel z gradnjo povsem novega šolskega kompleksa. Podestat se je posvetil tej nalogi in si je prizadeval priskrbeti vire financiranja projekta gradnje in izobraževanja, zato je za to nalogo pridobil nekaj premožnih koprskih družin. Nova šolska stavba je sprejela prve učence leta 1683, a do konca prvega desetletja 18. stoletja šola še ni bila popolnoma zgrajena. Šolska inštitucija je bila izjemno pomembna za Istro, njen sloves je segal tudi v Dalmacijo. S kvalitetnim izobraževanjem se je šolska inštitucija uveljavila kot pomemben dejavnik kulturnega in humanističnega življenja v Kopru.

Dolgo načrtovana prenova

Šolski kompleks obsega šolsko poslopje vključno z notranjim dvoriščem - atrijem, vhodno dvorišče z vrtom in novo stavbo, kjer je v pritličju obnovljena telovadnica, nadzidana za nadstropje. Načrtovanje celovite obnove stavbnega kompleksa šole se je s pripravo projektne dokumentacije pričela z manjšimi prekinitvami že pred skoraj desetletjem. Namen obnovitvenih del je bil zagotoviti boljše pogoje poučevanja v osnovni šoli Pier Paolo Vergerio il Vecchio in gimnaziji Gian Rinaldo Carli ter obnoviti telovadnico, ki je bila zgrajena pred približno petdesetimi leti.

V obnovo šolskega kompleksa je zajeta tudi knjižnica in didaktični predmeti, med katerimi so različni pripomočki za ponazoritev fizikalnih, astroloških in matematičnih pojavov, pa tudi naravoslovni primerki eksotičnih živali, ki so jih uporabljali pri poučevanju in zato predstavljajo muzejsko in knjižnično dediščino.

V letu 2023 so stekla gradbena dela celovite prenove šolskega kompleksa. Temeljni namen prenovitvenega procesa pomembnega kulturnega spomenika lokalnega pomena je predstavitev izvirnega stanja arhitekture, ki jo glede na obstoječe in novo odkrite stilne značilnosti lahko uvrstimo med pozno renesančne in zgodnjebaročne primere, tipične za beneške javne ustanove, pri katerih so izjemno poudarjene humanistične vrednote, med katerimi izstopa brez dodane dekoracije jasno zasnovana konstrukcija arhitekture v značilnih razmerjih oziroma kánonih.

S prenovo šolskega kompleksa so nekateri najpomembnejši prostori ponovno pridobili svojo izvirno podobo. Notranjemu atriju, ki predstavlja osrednji povezovalni prostor, je bil povrnjen reprezentančni pomen, prav tako je glavni dvorani povrnjen prvotni obseg prostora kot osrednjemu prostoru šolskega kompleksa. Pred glavno vhodno fasado se razprostira z zidom obdan vrt z dvoriščem, ki predstavlja osrednjo vrtno ureditev z mediteranskim zelenjem.

Nova preobleka ob 350-letnici

Med arheološkimi raziskavami v atriju so bili najdeni ostanki predhodnega tlaka vključno s fragmenti kanalete, ki je potekala po obodu atrija. Obenem se je pokazal originalen nivo pohodne površine s tlakom in kanaleto, kar še dodatno potrjujejo obstoječe baze pilastrov atrija. V času prejšnje obnove je bil v atriju položen nov kamniti tlak tako, da baze pilastrov niso bile vidne, saj so bile skrite v tlaku. Tlak atrija je nov, izdelan iz belega kamna in položen po analogijah sorodnih arhitekturnih rešitev, kot to omogoča sodoben konservatorski pristop. Na vseh treh notranjih fasadah v atriju je bil odstranjen omet z dodatkom cementa, ki je bil izveden v 70. letih prejšnjega stoletja. Vse tri notranje fasade atrija imajo nov apneni omet, ki je izdelan na klasičen način in je primeren za historično arhitekturo obdobja gradnje stavbe. Posebno zanimivost predstavlja zaključni konzolni venec vseh treh fasad atrija, saj je bil s predhodnim sondiranjem med konzolami odkrit opečno obarvan omet.

Celovita prenova šolskega kompleksa predstavlja pomemben prispevek za zgodovino mesta, predvsem je izpostavljen pomen javne šolske ustanove, kjer so se šolali pomembni posamezniki in zgodovinske osebnosti, med katerimi je znani glasbenik in violinist Giuseppe Tartini. V letošnjem letu se celovita prenova šolskega kompleksa zaključuje in ob tem obeležujemo tudi častitljivo 350. obletnica šolskega kompleksa, saj se je gradnja pričela 29. septembra 1675.

dr. Mojca MarjAna Kovač, konservatorska svetnica ZVKDS, OE Piran

---