Pomorski zakonik: pravni kompas slovenskega pomorstva

Četrt stoletja po sprejemu Pomorskega zakonika - ali danes nanj gledamo kot na temeljni dokument slovenske pomorske identitete? Kaj je v tistem času pravzaprav pomenil za državo?

Pomorski zakonik je s svojimi 999 členi drugi najobsežnejši slovenski predpis in ključni pravni steber pomorstva. Pred 25 leti smo prvič v zgodovini našega naroda dobili celovit lex maritima, in čeprav smo zajeten del snovi črpali iz nekdanjega jugoslovanskega zakona in mednarodnih virov, smo pravna pravila o morju, ladjah in pomorščakih tokrat napisali le slovenski strokovnjaki. S tem smo delno udejanjili Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije iz marca 1991, ki je bodočo samostojno in neodvisno državo med drugim zavezala, da naj poskrbi za pomorskopravno ureditev v skladu z mednarodnimi normami.

Če se vrnete v čas njegovega nastajanja: je šlo za zgodbo strokovnega zanosa ali tudi za preplet različnih interesov in pogledov?

Za oboje, s poudarkom na znanju in izkušnjah. Projekt je bil na podlagi javnega razpisa marca 1994 dodeljen Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pod okriljem katere smo sodelovali strokovnjaki z vseh vetrov. Osnutek zakonika je bilo treba izdelati v rekordnem času do junija istega leta, pri čemer sva pri obrazložitvi predloga največ sodelovala z žal že pokojnim dr. Markom Ilešičem, ki je vodil delovno skupino. Sledilo je usklajevanje z ministrstvom za promet in drugimi zainteresiranimi akterji, zlasti s pomorskimi agenti, tako da je bil septembra pripravljen uradni predlog pomorskega zakonika za prvo obravnavo. Nato so minevala leta raznovrstnega maličenja in krotovičenja posameznih zakonskih določb pod vplivom morskih in kopenskih lobijev, da je bil zakonik marca 2001 naposled nared za sprejem po hitrem postopku.

Pomorsko pravo in praktična uporaba

Pomorski zakonik velja za enega kompleksnejših pravnih aktov pri nas. Kako bi ga približali nekomu, ki s pomorstvom nima neposrednega stika?

Pomorsko pravo nekdanje Jugoslavije je izčrpno urejal Zakon o pomorski in notranji plovbi, ki so ga nadvse solidno pripravili vrhunski, zlasti hrvaški pravniki. Zato nam je služil, če mi je dovoljena metafora, kot pravno admiralsko sidro, na katerega smo privezali bistvene določbe novejših mednarodnih konvencij in jih prilagodili nekaterim našim specifičnim potrebam, denimo glede morskih pasov v našem morju, pristojnosti upravnih organov, nadzorstva, pristanišč … Glede notranje plovbe po rekah in jezerih smo se odločili, da naj jo uredi poseben Zakon o plovbi po celinskih vodah, ohranili pa smo okoli 60 podzakonskih predpisov, ki so se začasno smiselno uporabljali tudi po uveljavitvi zakonika do sprejema novih pravilnikov, kolikor niso nasprotovali slovenski ustavi in novemu zakoniku. Ta vsebuje enajst delov in ureja pomembna področja, kot so denimo suverenost Republike Slovenije, varnost plovbe, državno pripadnost, identifikacijo in vpis ladje, stvarne pravice na ladjah, pomorske pogodbe, plovbne nezgode in še kaj.

Zakonik se je skozi leta večkrat dopolnjeval. Ali to razumete kot znak njegove živosti ali kot dokaz, da področje pomorstva preprosto zahteva nenehno prilagajanje?

Tako je. Zakonik je bil kar trinajstkrat noveliran, predvsem zaradi usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, mednarodnim pomorskim pravom in nekaterimi bolj ali manj originalnimi nacionalno-političnimi težnjami.

Koliko manevrskega prostora sploh še ostaja nacionalni zakonodaji ob vse močnejšem vplivu evropskih in mednarodnih pravil?

Malo, kar ni tako slabo, kajti idealno pomorsko pravo bi moralo biti bolj ali manj poenoteno na celotnem planetu, ki ga imenujemo Zemlja, čeravno bi si bolj zaslužil ime Ocean.

Pogosto se zdi, da je pomorsko pravo oddaljeno od vsakdanjega življenja. Kje ga ljudje vendarle najbolj neposredno občutimo?

Bržkone pri vožnji s čolni, plavanju, ribolovu, varovanju morskega okolja in še kaj bi se našlo.

Bi lahko izpostavili kakšno spremembo ali rešitev, ki je v praksi najbolj prispevala k večji varnosti in urejenosti na morju?

Hm, recimo uskladitev z evropsko in mednarodno regulativo na področju preprečevanja onesnaževanja morja, ladijskega prevoza potnikov in dela v pomorstvu … Posebej moram pohvaliti uvedbo pomembne službe spremljanja in upravljanja ter nadzora plovbe (VTS), ki je začela delovati letošnjega januarja.

Kako se zakonodaja obnese tam, kjer je najbolj na preizkušnji - v konkretnih situacijah na morju?

To najbolje vedo izvrstni pomorski inšpektorji z Uprave RS za pomorstvo. Domnevam, da nimajo večjih težav pri izvajanju predpisov, kajti kadar naletijo na pravno praznino, nedoslednost ali sorodno pomanjkljivost, predlagajo ustrezne spremembe in dopolnitve Pomorskega zakonika ali podzakonskih aktov.

Pomorska identiteta Slovenije in prihodnji izzivi

Slovenija ima kratek, a strateško pomemben stik z morjem. Smo po vašem mnenju tudi v miselnosti in ravnanju res pomorska država?

Pred nekaj leti sem na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu postavil retorično vprašanje, ali je Slovenija resnično pomorska država. Odgovoril sem pritrdilno, saj bi to moralo biti vsakomur kristalno jasno, toda za vsak slučaj - predvsem zaradi občasnih politikantskih skeptikov - sem svoje stališče podkrepil z geografijo, državnim grbom, pomorskim izročilom in identiteto, tradicijo pomorskega izobraževanja, pomorskim pravom, ekonomijo, ekologijo in evro-slovenskim pomorstvom. Ampak v isti sapi sem kritično pripomnil, da je naša država še vedno premalo pomorsko usmerjena, ker je zapravila premnogo sijajnih dosežkov in priložnosti, toda na napakah se lahko marsikaj naučimo in poskrbimo za boljšo pomorsko prihodnost.

Kateri izzivi danes najbolj zaznamujejo področje pomorstva - so to pravna vprašanja, kadri, razvoj infrastrukture ali kaj drugega, kaj bi moral Pomorski zakonik v prihodnje še ujeti ali bolje nasloviti?

Ker smo ostali brez svojega ladjarja (upam, da ga bomo vnovič dobili) in nimamo več zadostnega števila izšolanih in izučenih novih pomorščakov ter preostalega pomorskega kadra, ne bo šlo drugače kot da prilagodimo zakonodajo, zlasti na področju izpolnjevanja pogojev za pristaniškega nadzornika, ki jih je treba omiliti. Uprava za pomorstvo bo morala dokaj hitro nadomestiti zaposlene, ki odhajajo v pokoj, drugače ne bo več zmogla opravljati svoje osnovne naloge - nadzora in upravljanja s pomorskim prometom ter zagotavljanja varnosti plovbe. Prav tako se bo pomorsko pravo še naprej zgledovalo po novostih, ki jih bosta narekovala evropsko in mednarodno pomorsko pravo.

Pomorski zakonik ostaja več kot le zbirka pravil - je priča slovenski pomorski zgodovini in kompas za prihodnost. Kot pravi prof. dr. dr. h.c. Marko Pavliha, bo njegova vloga ostala ključna, da slovensko pomorstvo ostane varno, strokovno in pripravljeno na nove izzive.•