Okrepitev sodelovanja za boljšo oskrbo pacientov po možganski kapi

Dveletni projekt, ovrednoten na približno 800.000 evrov, obravnava skupni izziv programskega območja na področju zdravstva z namenom, da se spodbudi in okrepi sodelovanje med ustanovami ter odpravi neenakosti v zdravstveni oskrbi pacientov po možganski kapi. Meddržavni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške poudarja nujnost ukrepov za odpravo neenakosti v oskrbi na obeh straneh meje ter zagotovitev poenotene in najsodobnejše oblike rehabilitacije za paciente. Projekt bo partnerskim ustanovam omogočil nadgradnjo obstoječe zdravstvene opreme z vzpostavitvijo pametnih sob ter izobraževanje zdravstvenih delavcev o najsodobnejših rehabilitacijskih pristopih za paciente po možganski kapi.

Nova oprema bo med drugim vključevala medicinsko robotsko in inovativno fizioterapevtsko tehnologijo, specifične bolniške postelje, naprave za rehabilitacijo nevroloških pacientov in uporabo navidezne resničnosti za izboljšanje gibalno–kognitivnih sposobnosti pacienta. “Poenotena storitev rehabilitacije pacientov po možganski kapi na čezmejnem območju je ključnega pomena. V kontekstu zmanjševanja javnih finančnih sredstev bo projekt prispeval k učinkovitejši in enakomernejši zdravstveni oskrbi ter optimizaciji rehabilitacijskih procesov,” poudarja prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper in vodja projekta.

Aktivna soba za rehabilitacijo že deluje v Izoli

V Splošni bolnišnici Izola so v okviru preteklega projektnega sodelovanja z ZRS Koper že pridobili aktivno sobo za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, s katero imajo zelo pozitivne izkušnje. “Opažamo tudi, da pacienti kažejo bistveno večjo motivacijo, saj je njihov napredek znatno hitrejši. Ključna komponenta opisane rehabilitacije je njen zgodnji začetek, saj se izvaja neposredno po možganski kapi, praviloma med tretjim in petim dnem, ko je pacient še v akutni fazi zdravljenja,” pravi Bojana Žuraj, vodja fizioterapije v Splošni bolnišnici Izola.

“Rehabilitacija temelji na multisenzoričnem, tehnološko podprtem pristopu, ki pacienta sistematično izpostavi bolj strukturiranemu in stimulativnemu okolju, kot ga običajno predstavlja standardno bolnišnično okolje. Z uporabo navideznih in interaktivnih vsebin se ciljno spodbuja integracija zaznavnih, kognitivnih in motoričnih sposobnosti, pri čemer se intenzivnost in zahtevnost intervencije individualno prilagajata pacientovim sposobnostim in fazi okrevanja,” dodaja dr. Luka Šlosar z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper, ki prav tako sodeluje pri projektu.

V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 4.400 primerov možganske kapi. Programi zdravljenja in rehabilitacije teh pacientov predstavljajo približno 15 odstotkov bolnišničnih zmogljivosti, kar jasno kaže na veliko zdravstveno, organizacijsko in ekonomsko breme bolezni ter poudarja ključen pomen pravočasne in učinkovite rehabilitacije. 

Projekt Sodobni inovativni pristopi v rehabilitaciji po možganskih kapeh – SLOvenia–CROatia (št. SIHR00820) je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija–Hrvaška.