Od freske do freske

Vse se je začelo s cerkvijo sv. Helene na Gradišču pri Divači. Lokalni prebivalci, med katerimi je najbolj zaslužen Branko Cerkvenik, so namreč mnoga leta opozarjali tako na težave kot tudi na samo pomembnost te majhne cerkvice, v kateri so ohranjene bogate srednjeveške freske. Od leta 2017 tako potekajo redne akcije in dogodki, s katerimi se objekt postopno obnavlja, obenem pa tudi širi znanje o umetnostno zgodovinskem pomenu cerkve ter povečuje dostopnost poslikav za širšo javnost.

Detajl Pohoda in poklona treh kraljev iz cerkve sv. Helene na Gradišču

Foto: Brigita Jenko

Od lokalne delovne akcije do mednarodne poletne šole

Omeniti gre pomembno akcijo obnove suhega zidu, na kateri je v enem dnevu 45 prostovoljcev obnovilo suhi zid okrog celotne cerkve. Sledili so številni dogodki, kot na primer dediščinski pohod Romanje k fari, ki sedaj poteka vsako leto po drugi poti in na katerem pohodniki spoznavajo dediščino izbranih cerkva ter njihov pomen za lokalno prebivalstvo. Prvi pohod je vključeval prav cerkev sv. Helene na Gradišču. Organizirano je bilo izobraževanje za lokalne turistične vodnike, vsako leto pa potekajo tudi delavnice za sedmošolce Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne v Divači, s čimer se vzpodbuja spoštljiv odnos do kulturne dediščine tudi med mlajšo generacijo.

Poleg lokalnih delovnih akcij in dogodkov z namenom ozaveščanja širše javnosti o pomenu tovrstne dediščine je med letoma 2021 in 2023 v cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači potekala Mednarodna poletna šola konserviranja-restavriranja stenskih poslikav (Gradišče Summer School), katere cilj so bili izdelava natančne dokumentacije o objektu in poslikavah, čiščenje in utrjevanje poslikav ter deloma tudi njihova končna predstavitev oz. retuša. Ob zaključku poletne šole je izšla publikacija, v kateri so predstavljeni njeni rezultati. V zadnjem letu izvedbe poletne šole, se je le-tej pridružila še ena - Mednarodna poletna šola konservatorstva in interpretacije, katere cilj je bilo oblikovanje podlage za razpršeni muzej poznosrednjeveškega slikarstva oz. tematske poti, ki bi povezala tri cerkve s poslikavami - sv. Heleno na Gradišču, sv. Tomaža v Famljah in sv. Brikcija v Naklem -, ob tem pa vključila tudi ostalo kulturno in naravno dediščino na tem območju.

Tri podružnične cerkve: sveta Helena, sveti Tomaž in sveti Brikcij

Osrednja pozornost velja poslikavam v nekdanjih podružničnih cerkvah župnije v Vremah. Cerkev svete Helene na Gradišču pri Divači izvira iz 14. stoletja, kasneje je bila prezidana, freske v ladji pa je okoli leta 1490 izgotovil mojster iz delavnice Janeza iz Kastva in jih tako lahko povežemo z znamenitimi freskami v Hrastovljah. Cerkev svetega Tomaža apostola v Famljah ima rombasto-zvezdasto obokan prezbiterij s poslikavami iz sredine 15. stoletja. Cerkev svetega Brikcija v Naklem izvira iz 15. stoletja, poslikave v prezbiteriju so nastale med letoma 1480 in 1490.

Če so vsebinsko vse tri poslikave dokaj sorodne in sledijo določenemu ikonografskemu programu, ki se je uveljavil v tem času za podružnične cerkve, pa kažejo v formalnem smislu veliko slogovno raznolikost. Fameljska cerkev kaže zahodni, italijanski umetnostni vpliv; povezave s furlanskimi delavnicami kažejo poslikave v Naklem, kjer je na detajlih že občutiti renesančni pridih; pomembne vzorce za poslikave pa predstavljajo severnjaški grafični listi, zlasti grafične predloge Mojstra E. S.

27. septembra je v okviru DEKD potekal pohod “Od freske do freske” z delavnicami na temo tehnologije freske, restavriranja stenskih poslikav in ikonografije.

Foto: Brigita Jenko

Ikonografija srednjeveških stenskih poslikav v cerkvah

Kaj prikazujejo srednjeveške stenske poslikave in kaj so naročniki želeli z njimi sporočiti prebivalcem? Notranjščina cerkve je v srednjem veku pomenila drug svet, ločen od tegob vsakdana. Motivi, ki jih je tudi neuki vernik prepoznaval na stenah, so ga utrjevali v njegovi veri, pomagali so mu slediti maši in razumeti svetopisemske nauke, svarili so ga pred posledicami nespodobnega življenja in mu v tolažbo risali posmrtni svet izvoljenih - nebeški Jeruzalem.

Cerkvice na Gradišču, v Famljah in Naklem sledijo tem ciljem in, vsaka v svoji različici in ohranjenosti poslikave, gradijo podobno ikonografsko zgodbo: v najsvetejšem, “nebeškem” delu cerkve, prezbiteriju, je na stropu, med gotskimi rebri oboka, prikazana shema “kranjskega prezbiterija” s Kristusom ter simboli štirih evangelistov (Luka - vol, Marko - lev, Janez - orel, Matej - angel). Celoto dopolnjujejo angeli z glasbili, na stenah so v pasovih prizori iz življenja svetnikov, sledijo apostoli ter zaključni dekorativni pas na spodnjem robu. Na slavoločni steni, ki deli prezbiterij od cerkvene ladje, je v Naklem ohranjen motiv Oznanjenja.

Poslikani prezbiterij se je ohranil v Famljah in Naklem, na Gradišču pa lahko programsko vsebino poslikave dopolnimo s freskami v prostoru za vernike - v cerkveni ladji, “zemeljskem” delu cerkve. Na severni in južni steni se vrstijo prizori iz Marijinega in Kristusovega življenja (zlasti Pasijon), na zahodni steni pa je vernika, preden se je vrnil v realni svet, največkrat čakalo še slikano opozorilo na poslednjo sodbo.

Na stenskih poslikavah so na sicer verskih motivih posebej mikavni naslikani elementi iz takratnega vsakdanjega življenja, ki jih najlepše lahko doživimo na motivu Pohoda in poklona svetih treh kraljev v cerkvi svete Helene na Gradišču. Prikaz plemiškega razkošja v motivu Pohoda, zlasti pa bogat rastlinski in živalski svet, v katerega so potopljeni prizori iz vsakdana preprostega človeka, kar kliče po iskanju in razbiranju motivov in nas, današnje obiskovalce, v doživljanju umetnine poveže z verniki, romarji, dostojanstveniki, ki so cerkvice obiskali v 500-letni zgodovini njihovega obstoja. •