Od Frankov do Fiorinov iz istrskih “taquinov”
V samem uvodu prispevka si drznem trditi, da bo marsikateri bralec po končanem branju sam pri sebi izrekel že neštetokrat slišani izraz: “Zgodovina se ponavlja”. Pa čeprav dogodke in dejstva iz preteklosti, bodisi izpred sto ali več tisoč leti, vsak dojema na svojevrsten način. Preučevanje preteklih dogodkov nam omogoča detajlno spoznavanje človeške družbe kot tudi njeno vedenje v določenem času in prostoru. Iz zgodovine se torej lahko marsikaj naučimo. Že znani rimski državnik in pravnik Mark Tulij Cicero je v svojih govorih zgodovino označil kot “magistra vitae” (Cic. de Orat. II.36) - učiteljico življenja. Toda ali je res tako?
Arhivski dokumenti, ki so me spodbudili načeti takšno temo in implicirati na ponavljajoč se začarani krog človeške narave, predstavljajo zapisniki osmih sej deželne komisije in skupščine za Istro iz leta 1814. Slednji so natančneje nastajali več dni, med 1. in 8. marcem in letos obeležujejo 210. obletnico od nastanka. Na večdnevnih sejah cesarsko-kraljeve provincialne komisije in skupščine so bili prisotni predstavniki 28 istrskih mest in naselij, kjer je bila tema razprave pravična porazdelitev živeža, sredstev in stroškov za potrebe vzdrževanja avstrijske vojske.
Zvezek in tabela
Zapisniki sej so sestavljeni iz dveh delov, in sicer zvezka (skupaj vezanih in prepognjenih listov) v velikosti 36,5 x 25 cm in tabele večjega formata 80 x 55,5 cm napisanih v italijanskem jeziku na papirnati podlagi. V uvodnem delu zapisnika prve seje lahko razberemo imena vseh 28 predstavnikov istrskih mest in naselij. V nadaljevanju so seje ločene po dnevih, njihova razdelitev pa je sistematično razdeljena s poudarjenimi in večjimi imeni krajev v primerjavi z ostalim besedilom, kar poenostavlja branje med posameznimi izseki. Za vsak kraj posebej sta pod imeni le-teh navedeni vrsta in količina blaga, ki ga bodo kraji priskrbeli, kot tudi njihova denarna vrednost v frankih in fiorinih (oz. goldinarjih). V tabeli je natančno in sistematično razvidna skupna porazdelitev blaga po kategorijah za vse kraje: razmerje živeža (kruh, vino, oves, meso, riž in seno), metzen (ali vagan: prostorninska mera za žitarice), število (vreč, sodov, goveda, sveč, živali z volnato dlako), pari (čevlji, škornji), znesek (pretvorba frankov v goldinarje), razno, razlike in opombe (splošni izračun vsote prispevkov v fiorinih glede na skupno kvoto prispevkov v frankih).
Vsebina arhivalije nam z decimalkami natančno razkriva ceno, ki jo je moralo kot dodatno breme na svojih plečih nositi tedanje istrsko prebivalstvo, kar je nedvomno vplivalo na gospodarski in socialni položaj Istre po ukinitvi Ilirskih provinc.
Stanje, ki ga razberemo iz dokumentov, je posledica dogodkov, povezanih z zadnjo fazo Napoleonskih vojn. Napoleon si je v prvem desetletju 19. stoletja podredil večji del Evrope in preživel pet koalicijskih vojn. Pod francoskim žezlom so večji del današnjega slovenskega ozemlja (Kranjska, zahodni del Koroške), Hrvaška in Vojna krajina jugozahodno od Save, Goriška, Trst in Istra bili med leti 1809 in 1813 vključeni v novo državno tvorbo - Ilirske province. Prvi večji spodrsljaj, ki je naznanil Napoleonov politični padec, je bil neuspešen pohod proti Rusiji leta 1812. Leto kasneje je prišlo do šeste koalicijske vojne med Napoleonom na eni strani in Avstrijo, Prusijo in Rusijo na drugi. Bitka, ki se je odvijala med 16. in 19. oktobrom, je poznana kot Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov.
Po odločilni zmagi koalicije so avstrijske oblasti ponovno prevzele primorsko območje po dotedanjih Ilirskih deželah z vzpostavitvijo politične, upravne, sodne in finančne oblasti. Vsebina arhivalije nam z decimalkami natančno razkriva ceno, ki jo je moralo kot dodatno breme na svojih plečih nositi tedanje istrsko prebivalstvo, kar je nedvomno vplivalo na gospodarski in socialni položaj Istre po ukinitvi Ilirskih provinc.
6,7 km pisne kulturne dediščine
Zapisniki sej cesarsko-kraljeve provincialne komisije in skupščine za Istro se nahajajo v zbirki SI_PAK/0342 – Zbirka arhivalij, kjer se hrani gradivo različnih provenienc nastalo med leti 1500 in 1946. Omenjena zbirka je zgolj ena izmed več tisočih arhivskih fondov in arhivskih zbirk, ki se hranijo v depojih Pokrajinskega arhiva Koper in njegovi dislocirani enoti v Piranu. Oba arhiva, ki letos obeležujeta 50-letnico skupnega delovanja, hranita in varujeta približno 6,7 km pisne kulturne dediščine iz različnih časovnih obdobij (med 12. in 20. stoletjem) nastalih pretežno na območjih današnje Obalno-kraške regije in večjega dela Notranjsko-kraške regije.
Skupek dogovorjenih laži?
Več kot dvesto let po nastanku obravnavanih dokumentov je torej možno uvideti podobnosti preteklih dogodkov s sedanjimi. Ni trajalo dolgo časa, ko smo se komaj otresli ekonomske krize in epidemije smrtonosnega virusa, je svet ponovno zapadel v novo skrajnost - vojno vihro na vzhodu Evrope in Levantu. Vojno stanje, ki se dogaja več kot tisoč kilometrov stran, občutimo na dnevni ravni vsi, saj vpliva na gospodarstvo in življenje. Iz zgodovine se lahko naučimo, da v vojni nikoli ni zmagovalcev ali uspeha in slednja nikoli ni brez posledic. Kot kaže, se človeštvo vsaj v zadnjih dvesto letih ni ničesar naučilo iz zgodovine, in ko že omenjamo Napoleona, je prav on nekoč izjavil: “Zgodovina je skupek dogovorjenih laži”. Za razmislek.
Jan Cotič, arhivist, Pokrajinski arhiv Koper
