Noč, ko doživimo zgodovino
Na najdaljši dan v letu, ko sonce najdlje ostane na nebu in se večer prelije v omamne vonjave poletja, muzeji po vsej Sloveniji odprejo svoja vrata dolgo v noč. Poletna muzejska noč, ki bo letos potekala v soboto, 21. junija, med 18. in 24. uro, že več kot dve desetletji povezuje muzeje, galerije in druge kulturne ustanove v pestro mrežo dogodkov. Obiskovalci lahko brezplačno uživajo v razstavah, vodenjih, koncertih, delavnicah in drugih doživetjih, povezanih s kulturno dediščino, znanjem, ustvarjalnostjo in skupno zgodovino.
V Pokrajinskem muzeju Koper smo ob tej priložnosti pripravili posebej bogat program. Osrednji dogodek večera bo slovesno odprtje prenovljene stalne muzejske postavitve, poimenovane Beneški salon, ki obuja svet visoke družbe iz zadnjih desetletij 18. stoletja. Po temeljiti prenovi se obiskovalcem znova odpira prostor, ki je zasnovan kot prostor zgodovinskega spomina - intimno prizorišče časa, ko so se po salonih koprskih palač razlegali zvoki fortepiana, zrak je bil prežet z vonjem kadil in tobaka, v migetajoči svetlobi sveč pa so potekali pogovori o umetnosti, politiki in filozofiji. Odkrivali bomo prefinjenost in razkošje salonske družbe, kjer so se prepletali umetnost, moda in kultura. Dogodek bo dodatno obogatila skupina Al Tempo di Tartini, ki bo z živimi prizori in ob skodelici čaja poustvarila vsakdanje življenje v baročni atmosferi.
Koper med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani
Nova postavitev v palači Belgramoni Tacco obiskovalca popelje v čas, ko je Koper še dihal v ritmu Serenissime. V jeziku, oblačilih in družbenih običajih je bil še vedno čutiti dolgotrajni vpliv Beneške republike - čeprav se je ta že umikala pod pritiski novih političnih sil in družbenih sprememb. V svojem poročilu iz leta 1762 je koprski podestat in kapitan Dolce beneškemu Velikemu svetu poročal, da koprsko prebivalstvo sestavljajo plemiči, meščani, ribiči, pomorščaki in popolari, ki se večinoma preživljajo z delom na poljih.
Vse vsebine bodo v soboto, 21. junija, med 18. in 24. uro, brezplačne.
Vendar pa se je proti koncu 18. stoletja socialna slika koprskega prebivalstva že spremenila. Popolari so predstavljali kar 92 odstotkov meščanov, medtem ko je delež plemiških družin upadel z okoli sedem odstotkov na pet, meščanskih pa z devet odstotkov na vsega 2,5 odstotka. V zadnjem beneškem popisu iz leta 1790 je bilo število koprskih plemiških družin občutno manjše - predstavljale so le še 5,04 odstotka vseh popisanih družin. V petnajstih letih se je tako iz mesta izselilo kar 25 družin iz najelitnejšega kroga prebivalstva.
V Istri je močno odmevala dodelitev statusa svobodnega pristanišča Trstu in Reki (1719), ki sta nato postala ključni središči avstrijske pomorske trgovine in geostrateške politike. Sčasoma sta pristanišči postali novi gonilni sili mednarodnega trgovskega prometa - ne le v severnem Jadranu, temveč tudi v širšem prostoru, ki je povezoval Sredozemlje s srednjo in južno Evropo. S tem se je začelo seliti tudi težišče gospodarskega in družbenega razvoja. Večstoletna beneška nadvlada je bila v zatonu, Avstrijci pa so se postopno, a odločno utrjevali na Jadranu.
Tobačnica
Njuhanje tobaka, praksa vdihovanja tobačnega prahu skozi nos, je bilo v 18. stoletju izjemno priljubljeno med evropsko aristokracijo. Tobačni prah so pogosto shranjevali v majhnih, bogato okrašenih škatlicah, ki so postale pravi modni dodatek. Ta praksa uživanja tobaka ni služila zgolj sprostitvi in užitku, temveč je postala simbol pripadnosti visokemu družbenemu sloju, saj so jo povezovali z eleganco, prestižem in rafiniranostjo. Medtem ko so moški večinoma posegali po pipah, so si ženske najpogosteje privoščile tobačni prah.
Do tedaj sta bila Trst in Koper gospodarsko vezana predvsem na agrarne dejavnosti svojega neposrednega zaledja, zlasti na vinogradništvo in solinarstvo. Imela sta podoben gospodarski in celo demografski potencial - okoli leta 1719 sta obe mesti šteli približno 5000 prebivalcev. Vendar pa je Trst s pridobitvijo statusa prostega pristanišča doživel radikalne spremembe. Obseg prebivalstva je skokovito narasel, s tem pa tudi ekonomska uspešnost in promet.
Do konca stoletja je Trst štel več kot 20.000 prebivalcev, Koper pa manj kot pred letom 1719. Zaradi tehničnih in pravnih privilegijev ter številnih olajšav je mesto privabilo predvsem “koristno prebivalstvo” - trgovsko-pomorsko podjetništvo in druge strokovne poklice, ki so prispevali k razcvetu emporialnega mesta. Največ priseljencev je prihajalo iz bližnjih regij: Goriške, Kranjske, Istre in Furlanije.
Avbica
Avbice so imele pomembno sporočilno vlogo - njihova oblika, material, okrasitev ter priložnost nošenja so jasno izražali družbeni status njihovih lastnic. Razstavljeni avbici v novi postavitvi, izdelani iz brokata in bogato okrašeni s čipko, vezeninami, biseri ter barvnimi kamni, nedvoumno pričajo o tem, da sta lastnici pripadali mestni eliti.
Prehod iz 18. v 19. stoletje je bil za Istro prelomen na vseh področjih družbenega življenja. V razmeroma kratkem času so se izmenjale kar tri politične oblasti, od katerih je vsaka na svoj način zaznamovala prostor. Po več kot 500 letih vladavine je Beneška republika leta 1797 razpadla, njeno ozemlje pa je najprej prešlo pod habsburško cesarstvo, nato v letih 1805-1813 pod francosko upravo, zatem pa za več kot stoletje ponovno pod habsburško Avstrijo. Francoska uprava je v duhu napoleonskih reform uvedla vrsto korenitih sprememb na področju uprave, šolstva, Cerkve in urbanizma. Končalo se je obdobje starega komunskega sistema, odpravljeni so bili privilegiji plemstva in duhovščine, razpuščeni pa številni samostani in bratovščine.
V tem prelomnem in nemirnem času so salonski prostori, kakršen je tudi ta, postajali simboli kontinuitete - kraji, kjer so se spremembe uveljavljale počasneje, skoraj nevidno. Pohištvo je ostajalo skoraj nespremenjeno, portreti plemiških veljakov so še vedno zasedali častna mesta, družbena pravila pa so ostajala natančno določena. A svet zunaj teh sob se je že začel vrteti v novem ritmu - napovedoval je konec starega reda in tiho utiral pot novi dobi.
Pahljača
V 18. stoletju so pahljače dosegle vrhunec priljubljenosti kot modni dodatek in statusni simbol evropskega plemstva ter premožnejšega meščanstva. Izdelovali so jih iz dragocenih materialov, kot so slonovina, biserovina, zlato, srebro, svila in čipka, pogosto pa so jih okraševali z umetniškimi poslikavami. Poleg svoje praktične funkcije ohlajanja so pahljače postale tudi prefinjeno orodje subtilne komunikacije. Razvil se je celo poseben “jezik pahljače”, v katerem so dame z natančnimi gibi in položaji izražale čustva, zavračale ali spodbujale snubce ter se dogovarjale za skrivna srečanja, ne da bi izrekle besedo.
Obuditi duh nekega prostora
Zdi se, da je ena najzahtevnejših nalog muzealske stroke poustvariti duh nekega prostora - njegovo atmosfero, njegove tihe zgodbe. Pri prenovi Beneškega salona nismo želeli zgolj oblikovati zbirke lepih predmetov, temveč smo s pomočjo muzejskega gradiva in strokovnega znanja skušali oživiti tisto neotipljivo plast zgodovine, ki se skriva v podrobnostih.
Vsak predmet nosi svojo zgodbo - in prav te zgodbe smo želeli postaviti v ospredje. Naš cilj je bil, da obiskovalci začutijo vsaj delček vzdušja nekdanjega prostora, ki ni bil le prizorišče razkazovanja bogastva in prestiža, temveč tudi prostor družbenega pomena: stičišče misli, odnosov in družbenih hierarhij. S prenovo muzej ni le obnovil pohištva in sten, temveč je prostoru vdahnil novo vsebino - ohranil je eleganco preteklosti in jo prefinjeno povezal s pričakovanji sodobnega obiskovalca. Vsak kos v salonu ima svojo vlogo; vsak portret, vsak detajl na naslonjalu ali mizici nosi sled resničnih ljudi, ki so s temi predmeti nekoč (so)bivali.
Vabilo na najdaljšo muzejsko noč v letu
Ta noč je več kot dogodek - je doživetje. Je noč, ko zgodovina ni več nekaj, kar občudujemo le od daleč, temveč nekaj, kar zares doživimo. Noč, ki nas spomni, da dediščina ni le stvar preteklosti, temveč način, kako razumemo sebe in okolje v katerem živimo - danes. Slovesno odprtje prenovljenega salona bo potekalo v soboto, 21. junija, ob 18. uri, s čimer se bo pričel tudi bogat večerni program Poletne muzejske noči.
Obiskovalce bomo popeljali skozi različne ambiente stalnih zbirk in občasnih razstav tako v palači Belgramoni Tacco kot na gradu Prem. Na voljo bodo tematska vodstva, ustvarjalne delavnice in druge interaktivne vsebine, ki bodo muzejsko noč napolnile z živahnim kulturnim utripom. Podroben program je dostopen na spletni strani Pokrajinskega muzeja Koper, v nadaljevanju pa ga objavljamo tudi tukaj:
Palača Belgramoni Tacco (Pokrajinski muzej Koper, Kidričeva ulica 19, Koper)
18.00-19.00: Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo najelegantnejši v deželi je tej? - otvoritev nove stalne razstave
19.00-20.00: Spoznajmo delo arheologa - delavnica za otroke in družine
20.00-21.00: Restavriranje kamna v Pokrajinskem muzeju Koper - vodstvo konservatorsko-restavratorksega oddelka
21.00-22.00: Čas baroka - vodstvo po stalnih umetnostnozgodovinskih razstavah
22.00-23.00: Vodstvo po stalnih arheoloških razstavah in predstavitev digitalne vitrine
Grad Prem (dislocirana enota Pokrajinskega muzeja Koper, Prem 39, Ilirska Bistrica)
18.00: Iz drobtin preteklosti: okusi domačnosti - vodstvo po razstavi in ustvarjalna delavnica za otroke
20.00: Foto klub Sušec - otvoritev fotografske razstave
21.30: Vodstvo po gradu Prem
Vse vsebine bodo v soboto, 21. junija, med 18. in 24. uro, brezplačne. Prisrčno vabljeni!
Vir fotografij: fototeka PMK
