Nesnovna kulturna dediščina Istre
V Pokrajinskem muzeju Koper smo letošnji mednarodni dan muzejev obeležili z odprtjem gostujoče razstave Etnografskega muzeja Istre (EMI) iz Pazina. Razstava predstavlja nesnovno kulturno dediščino Istre, ki je vpisana na nacionalni in na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Razstavo smo dopolnili s predstavitvijo enot slovenske Istre, ki so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
Po Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972, ki je bila osredotočena na spomeniško kulturno dediščino, je bila leta 2003 na generalni skupščini Unesca sprejeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Konvencija za nesnovno kulturno dediščino med cilji opredeljuje njeno varovanje, zagotavljanje spoštovanja nesnovne kulturne dediščine zadevnih skupnosti, skupin in posameznikov; ozaveščanje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter zagotavljanje medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in pomoči.
Prenaša se iz roda v rod
Kot nesnovno kulturno dediščino Konvencija opredeljuje prakse, predstavitve, izraze, veščine (kot tudi instrumente, predmete, artefakte in kulturne prostore), ki jih skupnosti, skupine in v nekaterih primerih posamezniki priznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Nesnovna kulturna dediščina se prenaša iz roda v rod, skupnosti in skupine jo nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, interakcijo z naravo in svojo zgodovino ter jim dajejo občutek identitete in kontinuitete ter tako spodbujajo spoštovanje kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti.
Koordinatorici varstva nesnovne kulturne dediščine, mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl, bosta 6. junija ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Koper predstavili Register nesnovne kulturne dediščine, ki obsega seznam dediščine s celotnega ozemlja Republike Slovenije.
Upošteva se samo tista nesnovna dediščina, ki je združljiva z obstoječimi mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah in z zahtevami medsebojnega spoštovanja ter trajnostnega razvoja. Tako opredeljena nesnovna kulturna dediščina se kaže na področjih kot: ustno izročilo in izrazi, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine; uprizoritvene umetnosti; družbene prakse, obredi in praznični dogodki; znanje in prakse v zvezi z naravo in vesoljem; tradicionalne obrti. Varovanje nesnovne kulturne dediščine pa predstavljajo ukrepi posamezne države pogodbenice Konvencije za zagotavljanje sposobnosti preživetja nesnovne kulturne dediščine, vključno z identifikacijo, dokumentiranjem, raziskovanjem, ohranjanjem, zaščito, promocijo, krepitvijo, prenosom, zlasti s formalnim in neformalnim izobraževanjem, ter revitalizacijo kulturne dediščino oziroma različnih vidikov dediščine.
Hrvaška je Konvencijo ratificirala leta 2005 in tako vsem skupnostim, skupinam in posameznikom na ozemlju Republike Hrvaške omogočila prepoznavanje, vrednotenje in prenos znanja, veščin, prepričanj in svetovnih nazorov na nove generacije. Istra je v ta namen leta 2011 ustanovila v Pićinu Center za nesnovno kulturo Istre (Centro per la cultura immateriale dell'Istria CENKI/CECII), ki deluje kot dislocirana enota Etnografskega muzeja Istre. Njegovi osnovni cilji so prepoznavanje, beleženje, zbiranje in interpretacija nesnovne kulture Istre. Obenem je bila ustanovitev CENKI/CECII rezultat sprejetja Istrske kulturne strategije oziroma vpisa ožjih predelov Istre in hrvaške obale na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2009.
Slovenija je Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificirala leta 2008, istočasno jo je vključila tudi v novi Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). Isto leto je začel nastajati Register nesnovne kulturne dediščine kot eden o mehanizmov za varovanje nesnovne kulturne dediščine na državni ravni, ki sodi tudi med zaveze držav podpisnic Konvencije. V Register, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, se lahko vpisujejo le enote z ozemlja Republike Slovenije. Predloge za vpis pripravlja Slovenski etnografski muzej, ki od leta 2011 opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Na podlagi ratificirane Konvencije je bil leta 2010 sprejet Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah, ki v 7. členu (zvrsti žive dediščine) opredeljuje zvrsti nesnovne kulturne dediščine v šestih sklopih: ustno izročilo, uprizoritve in predstavitve, šege in navade, znanja o naravi in okolju, gospodarska znanja in veščine, ostalo.
Etnografski muzej Istre iz Pazina in Center za nesnovno kulturo Istre (dislocirana enota EMI) sta že v letu 2019 pripravila prvo razstavo o nesnovni kulturni dediščini. V letu 2024 sta razstavo dopolnila z novo evidentiranimi enotami tako na državnem kot Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, tako da je na razstavi predstavljenih kar 28 vpisanih enot, od tega jih je pet vpisanih tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na razstavi tudi pet enot iz slovenske Istre
Razstavi Etnografskega muzeja Istre se pridružuje tudi Pokrajinski muzej Koper, ki v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem - Koordinatorjem varstva nesnovne kulturne dediščine, dopolnjuje razstavo s petimi enotami iz slovenske Istre, ki so vpisane na državni Register nesnovne kulturne dediščine, od tega je ena (suhogradnja) vpisana tudi na Unescov reprezentativni seznam. Pokrajinski muzej Koper je v mesecu maju podal predlog za vpis dveh enot v Register nesnovne kulturne dediščine.
Namen razstave, ki si jo lahko v atriju palače Belgramoni Tacco ogledate do 12. junija, je predvsem seznanitev in ozaveščanje javnosti o pomenu nesnovne kulturne dediščine. Koordinatorici varstva nesnovne kulturne dediščine, mag. Anja Jerin in mag. Adela Pukl,bosta 6. junija ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Koper predstavili Register nesnovne kulturne dediščine, ki obsega seznam dediščine s celotnega ozemlja Republike Slovenije. V želji po širjenju Registra nesnovne kulturne dediščine in spoznavanju različnih zvrsti dediščine bodo predstavljeni postopki vpisa v register ter evidentiranje nosilcev k enotam, ki so že vpisane. Prav tako bodo na predavanju izpostavljeni nosilci iz Primorske, ki so v Registru že evidentirani. Prijazno vabljeni v Pokrajinski muzej Koper!
TINA NOVAK PUCER, muzejska svetnica
