Muzeji so ogledalo časa in odsev prihodnosti
V prvem tednu septembra je Univerza na Primorskem ponovno gostila Mednarodno poletno šolo muzeologije in dediščine z naslovom Raziskovanje in praksa v hitro spreminjajočem se svetu, ki je že vrsto let eden od osrednjih projektov Unescove katedre za interpretacijo, izobraževanje in spodbujanje celostnih pristopov k dediščini.
Poletna šola je bila organizirana v sodelovanju z oddelkom za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije, finančno podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco in gostujočimi predavatelji iz različnih držav.
O ciljih in temi šole
Projekt je bil namenjen izmenjavi izkušenj in znanja med študenti ter strokovnjaki iz različnih držav, zato so srečanja potekala v angleščini. Letos so se šole udeležili slušatelji iz Slovenije, Avstrije, Belorusije, Hrvaške, Indije, Namibije, Zimbabveja in Somalije. Predavali so jim gostujoči strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Španije, Poljske, Namibije in Indije. Raznolika zastopanost je omogočila vpogled v razmere na področju muzeologije in raziskovanja dediščine zunaj Evropske unije. Prepoznavanja skupnih točk in problemov na različnih koncih sveta in tkanje mednarodnih povezav bo pomembno prispevalo k nadaljnjemu ustvarjalnemu in znanstvenemu sodelovanju.
Rdeča nit letošnjega srečanja se je spletla okrog raziskovalnih praks v hitro spreminjajočem se svetu. S temo so v preteklih dneh poskušali osvetliti sodobne izzive, s katerimi se soočajo ljudje, katerih poklici so neločljivo povezani z dediščino, vključno z vsemi vrstami muzejskih strokovnjakov, raziskovalcev in znanstvenikov, arheologov, konservatorjev in študentov na področju dediščine - kako se prilagoditi novi realnosti, slediti novemu času in spremembam, se odzvati dovolj hitro, hkrati premišljeno in kritično. Vse to je namreč pomembno pri ohranjanju, interpretaciji in predstavitvi kulturne dediščine v muzejih, galerijah in sorodnih inštitucijah.
Obenem je bil cilj poletne šole spodbuditi udeležence, da se na velike izzive današnjega časa - podnebne spremembe, digitalno revolucijo, razvoj umetne inteligence, demografske spremembe, gospodarske krize in migracije - odzovejo z ustvarjalnostjo in sodelovanjem. Raziskave namreč odpirajo nova vprašaja in raziskovalna poglavja. Muzeji tako niso le čuvaji preteklosti, so ogledalo časa in odsev prihodnosti.
Kako je potekalo delo
Poletna šola je bila razdeljena na dva dela: uvodni teden (25. do 29. avgust), ki je vključeval šest spletnih predavanj in delavnice (1. do 5. september), ki so potekale na Fakulteti za humanistične študije. Ugledni predavatelji z različnih institucij so udeležencem predstavili širok spekter tem: od znanstvenih analiz in naprednih tehnik 3D in 4D rentgenskega slikanja muzejskih predmetov do interpretacije dediščine v obliki virtualnih (spletnih) razstav; od obnove obstoječih stavb za novo ali nadaljnjo rabo do zbiranja in vzdrževanja predmetov lokalne zgodovine v krajih brez muzeja; od medmuzejskih razstav do ohranjanja industrijske dediščine.
Poleg akademskega programa je poletna šola vključevala tudi praktični del z različnimi delavnicami in terenskim delom. Udeleženci so v prvih dneh na vodenih ogledih skozi Koper spoznavali projekte prilagodljive ponovne rabe. Spoznali so raziskave o različnih materialih, olfaktorni dediščini in uporabi sodobne tehnologije pri promociji ter interpretaciji dediščine. Štiridnevna predavanja in delavnice so zaključili s kratkim usposabljanjem iz sistemskega razmišljanja, ki je bilo prilagojeno za strokovnjake s področja dediščine.
V petek, 5. avgusta, so si udeleženci ogledali nov muzej tovorništva in prevozništva, ki se nahaja v originalni in obnovljeni srednjeveški mitnici v Senožečah. Muzejska razstava združuje bogato kulturno dediščino in avtentično arhitekturo, povezano s prometom in lokalno skupnostjo. Z raznovrstno interaktivno vsebino, digitalnimi zgodbami, pričevanji, otroškimi kotički in originalnimi predmeti je obisk udeležencem omogočil vpogled v sodobno oblikovanje muzejskih razstav in lokalno dediščino.
V zadnjih dveh tednih so tako študenti pridobili dragocene izkušnje in poglobili svoje znanje o sodobnih muzejskih praksah. Skozi predavanja, delavnice in terensko delo so udeleženci dobili vpogled v ključne koncepte in teoretične pristope, spoznali najboljše prakse iz vsega sveta in se seznanili z novimi raziskovalnimi metodami, strategijami vključevanja skupnosti, digitalnimi inovacijami, trajnostjo in interpretacijo dediščine. Ocenili so obstoječe prakse in razvili svoj raziskovalni načrt za izbrane študije primerov.
