Mostovi namesto ograj
V okviru SProščenih POgovorov o ZNAnosti - SPOZNAJ, v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper in Gledališča Koper je bil 25. aprila organiziran pogovor z naslovom Mostovi namesto ograj: Okrogla miza o priseljevanju in vključevanju priseljenk in priseljencev.
Tema pogovorov je izjemno aktualna, saj se Slovenija, sorodno kot druge evropske države, sooča z migracijami, ki se bodo v prihajajočih desetletjih, zaradi ekonomskih razlogov, globalne neenakosti, podnebnih posledic, vojnih konfliktov ter drugih vzrokov, intenzivno povečevale. Sočasno se, zaradi staranja prebivalstva in upadanja rodnosti, soočamo z izrazitim porastom potrebe po priseljeni delovni sili. Ne glede na vzroke priseljevanja bo morala slovenska država, s ciljem prijetnega sobivanja in družbene povezanosti, vzpostaviti učinkovit sistem vključevanja priseljenk in priseljencev.
O morebitnih strategijah in rešitvah, pa tudi težavah in pomanjkljivostih na področju vključevanja priseljenk in priseljencev so razpravljali otroška psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, soustanovitelj in vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić in predstojnica Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper dr. Mateja Sedmak.
Slovenija se, sorodno kot druge evropske države, sooča z migracijami, ki se bodo v prihajajočih desetletjih, zaradi ekonomskih razlogov, globalne neenakosti, podnebnih posledic, vojnih konfliktov ter drugih vzrokov, intenzivno povečevale.
Integracija je dvosmerni proces
Pogovor o migracijah je izpostavil več izzivov soočanja z migracijami, s katerimi se srečujemo tako v Sloveniji kot v drugih državah Evrope. Številne države imajo daljšo tradicijo in večjo intenziteto, pa tudi raznolikost priseljevanja, s tem pa tudi več izkušenj na področju upravljanja kulturne in etnične raznolikosti. Kot ključni so bili na okrogli mizi izpostavljeni naslednji izzivi: kako v slovensko družbo uspešno vključiti priseljence, ki bodo v Sloveniji ostali (kako zastaviti uspešne, celovite in sistemsko podprte integracijske programe); kako bolj učinkovito privabiti delavce iz tujine, ki jih kot starajoče se družbe potrebujemo, in kako bolje uravnavati iregularne migracije ob upoštevanju demokratičnih standardov in ob spoštovanju človekovih in otrokovih pravic.
Na okrogli mizi je bil izpostavljen pomen celovitih sistemsko zasnovanih integracijskih pristopov, ki zagotavljajo uspešno vključevanje priseljencev in priseljenk. Trenutna odsotnost sistemskih rešitev pomeni, da se integracija priseljencev ne izvaja ali pa se izvaja zgolj delno. V Sloveniji imamo še najbolje urejeno področje integracije otrok in mladostnikov v okviru izobraževalnega sistema, vsa ostala področja integracije pa niso urejena v zadostni meri. Ukrepi integracije morajo namreč pokrivati vsa ključna življenjska področja in sicer, izobraževanje, zaposlovanje, bivanje, zdravstvo, kulturno in družbeno udejstvovanje. Zavedati se moramo, da mora biti integracija sicer podprta z regulativami in zakoni na ravni države, da pa se integracija dejansko odvija na lokalnih ravneh - na konkretnih šolah, delovnih mestih, soseski … V Sloveniji tega zavedanja še ni, prav tako pa ni dorečena vloga občin, ki je v tem procesu ključna.
Ključni izzivi:
kako v slovensko družbo uspešno vključiti priseljence, ki bodo v Sloveniji ostali (kako zastaviti uspešne, celovite in sistemsko podprte integracijske programe);
kako bolj učinkovito privabiti delavce iz tujine, ki jih kot starajoče se družbe potrebujemo;
kako bolje uravnavati iregularne migracije ob upoštevanju demokratičnih standardov in ob spoštovanju človekovih in otrokovih pravic.
Integracija je dvosmerni proces, ki zadeva obe strani, tako priseljence, kot lokalno skupnost. Integracija pomeni, da se priseljenci postopoma naučijo jezik okolja in lokalnih navad, nekateri elementi kulture priseljenih pa sčasoma postanejo del lokalne kulture. Integracija je v nasprotju z asimilacijo tako opredeljena kot interakcija med priseljenimi in lokalno skupnostjo in kot tista, ki spreminja obe strani ter vodi v širše družbene spremembe in pojav novih hibridnih in pluralnih identitet, pripadnosti in kultur.
Slovenija ni večželena destinacija za tujo delovno silo
Slovenija se vse bolj zaveda posledic staranja prebivalstva, nizke rodnosti in potreb po uvoženi delovni sili. Kljub temu med ljudmi še vedno prevladuje previdnost, pa tudi bojazen, v odnosu do priseljene delovne sile. Toda Slovenija ni več želena destinacija za tujo delovno silo. Tradicionalni bazen delovne sile iz območij nekdanje Jugoslavije je izpraznjen, delavci iz tega območja raje odhajajo v države, kjer jih čakajo bolje urejeni delovni pogoji in delovni odnosi ter boljše plače. Slovenski delodajalci (tako v privatnem kot javnem sektorju) se dejansko ne zavedajo, kako zelo velike težave nas še čakajo pri pridobivanju delavcev iz tujine. Ne zavedamo se, da se bomo za ustrezni kader morali boriti. V luči številnih kršitev delavskih pravic priseljenk in priseljencev so tako sodelujoči razpravljali o različnih načinih privabljanja delavk in delavcev iz tujine, pri čemer je pomembno izvajati ustrezen nadzor nad tem, da se njihovih pravic ne krši, hkrati pa zagotoviti možnost vključevanja v širšo družbo, ne le na trg dela.
Ob zaključku se je izpostavilo tudi vlogo državljanov in državljank pri oblikovanju strpne in vključujoče družbe ter pomen medčloveške solidarnosti. Prispevek vseh nas je ob vključevanju ljudi, za katere bo Slovenija nov dom, ključen.
dr. MATEJA SEDMAK, LUCIJA DEŽAN, Inštitut za družboslovne študije, ZRS Koper
