Mlade zanima delo na železnici

V okviru projektnih nalog smo na Fakulteti za pomorstvo in promet opravili analizo interesa mlajše generacije, dijakov in študentov, ki študirajo na prometnih in logističnih študijskih programih, za delo v železniškem sektorju.

Izobraževanje na FPP

Foto: Fpp

Značilnosti prebivalstva Obalno-kraške in Goriške regije

Z vidika razvoja železniškega prometa v obmejnem območju je pomembno izhodišče obstoječe stanje prebivalstva v dveh obmejnih regijah, in sicer Obalno-kraški in Goriški. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je ob meji z Italijo v začetku leta 2024 živelo 237.168 ljudi. Od tega je bilo 119.295 moških in 117.873 žensk. V obeh regijah je število prebivalcev zelo podobno, in sicer v Obalno-kraški 118.807 in v Goriški 118.361.

Struktura po starostnih skupinah - šolajočih se otrok, delovnega prebivalstva in upokojencev - je prav tako podobna. Pri mlajši populaciji, v skupni študentov s starostjo 19 do 26 let, je v obeh regijah skupno 15.686 prebivalcev. V Goriški jih prebiva 7253 in v Obalno-kraški 8433. V skupini prebivalcev starosti od 15 do 64 let (za delo primerna populacija) je v obeh regijah 146.850 prebivalcev oziroma 61,92 odstotka vseh prebivalcev.

Po podatkih baze SiStat je bila stopnja aktivnosti prebivalstva v Goriški regiji 55,5-odstotna, ob stopnji brezposelnosti 2,8 odstotka. V Obalno-kraški regiji je bila stopnja delovne aktivnosti nekaj nižja in je znašala 53,1 odstotka. Stopnja brezposelnosti je bila višja in je znašala 4,3 odstotka. V kolikor obravnavamo samo starostno skupino od 20 do 64 let, je v obeh regijah podobna stopnja delovne aktivnosti, in sicer v Goriški znaša 76,6 odstotka, v Obalno-kraški pa 76,2 odstotka.

Tako je za zaposlovanje v železniškem prometu v obmejnem območju pomembno spremljati, spodbujati in privabljati mlade, ki se izobražujejo na prometnih ter logističnih smereh.

Interes mladih za delo v železniškem prometu

Interes in možnosti zaposlitve šolajočih se srednješolcev in študentov iz prometne ter logistične smeri, ki se šolajo v obmejnem območju, smo preverjali s strukturiranim vprašalnikom. Mnenja je podalo 200 dijakov in študentov, od tega dobri dve tretjini srednješolcev in tretjina študentov.

Večina anketirancev oziroma dobre tri četrtine je pripravljeno delati v železniškem prometu, pri čemer bi jih 23 odstotkov z veseljem sprejelo kadrovsko štipendijo železniškega podjetja in bi se bili pripravljeni ob tem zavezati za večletno delo v železniškem podjetju. Dijaki in študenti so največ interesa izkazali za delovno mesto strojevodje. Na tem delovnem mestu bi se bilo pripravljenih zaposliti kar 55,8 odstotka anketiranih. Sledi delovno mesto prometnika.

Med ključnimi motivacijskimi dejavniki za delo v železniškem prometu izstopa finančni vidik (bruto plača nad 2500 evrov), varno delovno okolje in možnosti napredovanja. Rezultati poudarjajo visoka pričakovanja glede plačnih pogojev in stabilnosti zaposlitve. Mladim pa ovire za delo na železnici predstavlja delo v več izmenah, podaljšani urniki in delo čez vikende.

Potrebno in priporočljivo znanje italijanskega jezika

Za določena delovna mesta v železniškem prometu je potrebno poznavanje italijanskega jezika na nivoju B1. Rezultati so pokazali, da ima 34 odstotkov anketirancev znanje italijanskega jezika na nivoju B1. Kar 70 odstotkov dijakov in študentov bi se bilo pripravljeno naučiti ali izpopolniti znanje italijanskega jezika na raven B2. Slednji podatek je pomemben, saj izkazuje pripravljenost za izboljšanje jezikovnih kompetenc in s tem povečanje zaposlitvenih možnosti.

Digitalne kompetence so med analiziranimi dijaki in študenti na visoki ravni, zlasti uporaba interneta in komuniciranja preko spleta. Poznajo tudi ključna orodja za delo v MS okolju. Splošna slika samoocene digitalnega znanja kaže na visoko stopnjo digitalne pismenosti.

Želja po obširnejši in direktni predstavitvi poklicev

Dijaki in študenti si želijo več direktnih predstavitev dela in delovnih mest s strani predstavnikov železniških podjetij na njihovih izobraževalnih ustanovah. Slednje sovpada z visokim deležem anketirancev, ki bi bili pripravljeni delati v železniškem sektorju. Za oglaševanje prostih delovnih mest na železnici imajo še vedno raje objave na spletnih zaposlitvenih portalih in Zavodu za zaposlovanje kot na družabnih omrežjih.

Podatki raziskave so dobro izhodišče za železniška podjetja pri pripravi strategij iskanja novih zaposlenih in nagovarjanju mlajše populacije k prvi zaposlitvi na železnici. Podatki bodo uporabni pri naslednjih projektnih aktivnostih v okviru projekta T4RAIL IT-SI, ki ga sofinancira EU s programom Interreg VI-A Italija-Slovenija (www.ita-slo.eu/t4rail-it-si). •