“Koliko sem ti kot sosed pomemben?”

Od dveh obrazov Gorice - evropske prestolnice kulture 2025 - do slovensko-hrvaške meje: so prebivalci obmejnih območij res večjezični? Koliko poznajo jezik in kulturo svojih sosedov? Katere priložnosti ponujajo jezikovne politike in katere pedagoške strategije lahko najbolje izkoristijo to bogastvo?

V iskanju odgovorov na ta vprašanja si raziskovalke in raziskovalci na Inštitutu za jezikoslovne študije ZRS Koper, v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici in Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani, prizadevajo izboljšati in ovrednotiti model kontaktnega poučevanja in vzajemnega učenja poimenovan (CoBLaLT) model. Gre za pristop, ki se kot metoda učenja jezikov v čezmejnem kontekstu razvija že več kot 15 let in vključuje preverjanje učinkovitosti ter razvoj inovativnih didaktičnih orodij.

Interdisciplinarni pristop deluje le, če temelji na avtentičnih izkušnjah, ne na abstraktnih vajah.

V raziskavi so sodelovali učenci in učenke iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Skupaj so se udeleževali dvojezičnih delavnic, obiskovali sosednje šole, se srečevali na virtualnih dogodkih in skupaj odkrivali ne le jezik, temveč tudi zgodbe, spomine in preteklost drug drugega. Vključenih je bilo sedem osnovnih šol, več kot dvesto učencev ter številni učitelji in raziskovalci, ki so skupaj oblikovali prostor, v katerem se je učilnica razširila onkraj zidov - v skupnost, v okolje, v vsakdanje življenje.

Potrebna je sistemska podpora

Raziskovalni pristop, ki temelji na teorijah socialne psihologije, sociokonstruktivizma, komunikativnega učenja in kognitivne lingvistike, je povezal teoretična izhodišča s prakso ter ustvaril pomembno interdisciplinarno izkušnjo. Rezultati kažejo, da stik med skupinami močno spodbuja učenje jezika soseda, a sam ni dovolj za spodbujanje integracije. Da bi ti pristopi obrodili sadove, je potrebna sistemska podpora: dobro načrtovan učni proces, usposobljeni učitelji, vsebinsko bogat učni material in predvsem vzajemnost.

Krepitev (socio)konstruktivističnega pristopa pri poučevanju in učenju tujih jezikov v osnovnih šolah slovenskih obmejnih regij’ (J6-3132), ki ga vodi dr. Irina Moira Cavaion, je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Izkazalo se je tudi, da interdisciplinarni pristop deluje le, če temelji na avtentičnih izkušnjah, ne na abstraktnih vajah. Učenci so v okviru projekta brali zgodovinske pripovedi svojih vrstnikov in spoznavali, kako so meje vplivale na življenja družin, skupnosti in kolektivni spomin. Brali so “zgodovino drugih” in jo kreativno predelovali, kar po ugotovitvah dr. Barbare Riman, dr. Roberta Devetaka in dr. Ivane Zajc pomembno prispeva k večji jezikovni in kulturni občutljivosti.

Raziskave dr. Ane Toroš nakazujejo, da čezmejna literatura postaja vse bolj ključno izobraževalno orodje, medtem ko eksperimentalne študije dr. Tine Čok o medjezikovni ozaveščenosti odpirajo nove poglede na poučevanje jezikov v regijah, kjer se stikata zgodovina in migracijska raznolikost.

S tem posredno opozarjajo na pomen kohezije in nujnost uravnoteženih lokalnih ter čezmejnih jezikovnih politik. Poučevanje sosedskih jezikov trenutno obstaja le na nekaterih območjih (na primer italijanščina v večinskih šolah slovenske Istre), medtem ko drugod primanjkuje vzajemnosti (npr. slovenščina v večinskih šolah v Furlaniji - Julijski krajini ali na hrvaški strani meje). Takšna neenakost ustvarja zmedena sporočila in občutek neenakosti. Tam, kjer so učitelji in ravnatelji kljub temu omogočili medšolske izmenjave in učenje sosedskega jezika, gre predvsem za lastno zavzetost posameznikov - ne za sistemsko podporo dežele.

“Koliko sem ti kot sosed pomemben, če se ne učiš mojega jezika, kot se jaz učim tvojega?” se sprašujejo raziskovalci. In kako lahko govorimo o koheziji, če jeziki v obmejnih regijah niso enakovredno cenjeni?

Simpozij kot prvi korak

Obmejna območja imajo potencial, da postanejo laboratoriji večjezičnosti, kulturne raznolikosti in sodelovanja. A za to potrebujemo več kot le dobro voljo posameznikov - potrebni so usklajena vizija in pogumni koraki jezikovne politike.

Priložnost za nadaljevanje razprave bo 18. septembra 2025 na mednarodnem simpoziju z naslovom Sosedski jeziki, skupna prihodnost: pedagogika za izobraževanje v obmejnih regijah, ki bo potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (Italija). Dogodek je brezplačen in odprt za javnost ob predhodni prijavi.

Raziskovalni projekt Sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ARIS: J6-3132 Krepitev (socialno-) konstruktivističnega pristopa na slovenskih obmejnih območjih k poučevanju in učenju sosedskih jezikov (SJ) v osnovni šoli s soustvarjeno razširitvijo in vrednotenjem modela CoBLaLT) ki ga vodi dr. Irina Moira Cavaion iz Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper.