Ko bi Carli vedel, kaj vse se skriva pod njegovo šolsko klopjo ...

Po celoviti obnovi šolske palače se je s 1. septembrom vanjo vrnila generacija nadobudnih šolark in šolarjev. Ti, ki bodo krojili našo prihodnost, stojijo na ramenih velikanov, ki so tu pred njimi gulili šolske klopi in nato zaznamovali našo preteklost. Eden izmed njih, morda najznamenitejši, je bil prav tisti, ki krasi ime gimnazije. Gian Rinaldo Carli, leta 1720 rojeni Koprčan, je pri štirinajstih na Collegiu zaključil stopnjo filozofije, nato na padovski univerzi študiral pravo, klasične jezike in zgodovino ter se razvil v erudita, ki je obvladal skoraj vse. Tudi epigrafiko in arheologijo, zanimala ga je predvsem zapuščina rimskega imperija. Ko bi le vedel, da v ruševinah pod njegovo šolsko klopjo ždi pozabljen ostanek poznoantičnega kamnitega stebra ...

Collegio ni razočaral

Obsežna prenova Collegia dei Nobili je stekla v letu 2023. Zaobjela je vse tri historične trakte objekta, njegovo prednje dvorišče in notranji atrij ter v modernem času prizidano telovadnico. Ker je celotno staro mestno jedro Kopra znano arheološko najdišče in ker so gradbena dela zahtevala posege v zemeljske plasti, je bilo v sklopu gradnje potrebno zagotoviti tudi arheološke raziskave. Izvedlo jih je podjetje Avgusta d.o.o. pod nadzorom ZVKDS in pod vodstvom arheologov Luke Rozmana in Gregorja Grudna. Raziskave smo prilagodili obsegu in dinamiki gradbenih izkopov. Tekle so vzporedno z gradbenimi deli in vključevale različne raziskovalne postopke. Arheologi so najprej opravili izkope testnih jarkov in tako ugotovili, na kakšni globini se nahajajo arheološki depoziti ter kakšna je njihova sestava in stopnja ohranjenosti. Sledilo je arheološko izkopavanje vseh tistih površin, kjer je bilo potrebno arheološke ostaline raziskati in nadzorovano odstraniti, preden bi jim škodo prizadejali globoki gradbeni izkopi. Na preostalih površinah, kjer so gradbincem zadostovali plitki izkopi in so arheološki depoziti lahko ostali nedotaknjeni, je arheološka ekipa vršila zgolj nadzor nad gradnjo. Za vsak slučaj, če bi se slučajno kaj našlo tudi tik pod površjem.

V zemeljskih plasteh na urbanih arheoloških najdiščih je navadno zmešnjava in tudi Collegio ni razočaral. Ruševine iz preteklih stoletij in tisočletij so v tleh nagrmadene ena vrh druge, vse skupaj pa je prepredeno s kanalizacijami, kablovodi in ostalimi infrastrukturnimi dosežki moderne dobe. Ta prepletenost depozitov tvori rebus. Naloga raziskovalne ekipe je bila, da to uganko razvozla. Da z detektivsko pozornostjo odstre, dokumentira in razjasni nastanek stratigrafskega zapisa. Plast po plast, od najmlajšega do najstarejšega antropogenega depozita, vse do globine naravne geološke podlage. In ne, večino časa se ni delalo z žličkami. Če moraš v par tednih na roke izkopati 146 kubičnih metrov materiala, ti žlička v glavnem pride prav le med malico. Arheološka ekipa se je tako s krampi dokopala do sklepa, da je odkrite ostaline mogoče razvrstiti v štiri kronološke faze.

Ganljivo odkritje groba novorojenčka

V prvo, najstarejšo fazo so bile uvrščene sledi, ki so jih za seboj zapustili prebivalci poznoantične naselbine na koprskem otoku. Arheologi so jih odkrili na globini približno dveh metrov pod današnjim tlakom. Izkopali so fragmentarne ostanke objektov (ostanke kamnitih zidov, zbitih ilovnatih hodnih površin in kurišč, sledi lesenih soh) ter ruševinske plasti, ki so nastale po opustitvi objektov. V naštete depozite so bile ujete številne drobne najdbe: kuhinjska in namizna lončenina, oljenke, transportno posodje (amfore), strešniki (tegule) in drug opečnat gradbeni material, keramične uteži za ribiške mreže, železni žeblji in živalske kosti, ki predstavljajo klavniško-kuhinjski odpad. Najdbe, ki odražajo vsakdanje življenje otočanov in pričajo o njihovih trgovskih stikih z različnimi deželami širom Sredozemlja, je bilo na podlagi tipoloških analiz mogoče datirati v čas med 4. in 7. stoletjem. Izkopavalce je razveselilo odkritje kamnite baze stebra, ki je še vedno stala na originalnem mestu na zbitih ilovnatih tleh v neposredni bližini kamnitih zidov. Ekipa je lahko le ugibala, ali gre morda za steber, ki je nosil nadstrešek nekdanjega objekta.

Arhitekturnega konteksta najdbe namreč ni bilo mogoče rekonstruirati zaradi omejenega obsega raziskave in slabe ohranjenosti ostalin. Podobno vznemirljivo, a hkrati ganljivo, je bilo odkritje groba novorojenčka, ki je bil pokopan v amfori. Posoda s pokojnikom je bila položena v preprosto grobno jamo, ki je bila plitvo vkopana v zbita tla. Tovrstni pokopi otrok v hišah ali njihovi neposredni bližini, pogosto ob domačih ognjiščih ali krušnih pečeh, so bili v času pozne antike razširjen pojav. V Kopru so bili trije sorodni pokopi otrok v amforah odkriti že leta 1986 med arheološkim izkopavanjem vrta nekdanjega Kapucinskega samostana.

V drugo kronološko fazo sodijo ostaline stavb, ki so pripadale meščanom Kopra v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Arheologi so izkopali kamnite zidove objektov, sledi lesenih soh, različna izravnalna nasutja ter kamnita, ilovnata in maltna tlakovanja notranjih prostorov in zunanjih površin. Med drobnimi najdbami so prevladovali keramični predmeti - gradbeni material ter kuhinjska in namizna lončenina. Veliko je bilo tudi živalskih kosti (kuhinjski odpad), redkejši pa so bili stekleni (steklenice, kozarci in čaše) ter kovinski artefakti (gradbeni žeblji, novci idr.). Najdbe so bile s tipološkimi analizami datirane v čas med 14. in 17. stoletjem. V raziskanih ruševinah tako lahko prepoznamo hiše, ki jih je dal leta 1678 odkupiti koprski podestat Angelo Morosini z namenom, da se na njihovem mestu zgradi Collegio dei Nobili.

Bogat arheološki izplen

Iz pisnih virov izhaja, da je bila gradnja šolskega kompleksa zaključena v začetku 18. stoletja. In tako smo že pri tretji fazi, ki vsebuje prežitke iz časa gradnje in uporabe Collegia v prvih dveh stoletjih njegovega obstoja. Arheološke raziskave so pokazale, da so graditelji območje porušenih starejših hiš najprej izravnali z nasutjem, v katerega so nato vkopali temelje novega objekta. Zgodovinar Salvator Žitko je zapisal takole: “Zgradba Collegia dei Nobili je bila, kot je še danes videti, prostorna in zračna, z dvema dvoriščema, vrtom in cerkvico S. Maria Nuova, ki pa je bila porušena v 19. stoletju.” (Vloga in pomen Collegia dei Nobili v Kopru, Acta Histriae III, 1994). Generacije, ki so objekt uporabljale, so ga vzdrževale in prenavljale. Arheologi so tako v notranjih prostorih med drugim odkrili predhodne tlake (lesene pode, tlakovanja iz kamnitih plošč, maltne estrihe), ostanke nekdanjih predelnih sten, pa tudi vodnjak in vkopano cisterno za zbiranje deževnice.

V atriju so prepoznali nivo originalne hodne površine in odkrili muldo, ki je po obodu atrija odvajala meteorno vodo. Mulda, ki je bila mojstrsko izdelana iz klesanih kamnitih blokov, je bila v sklopu nedavne prenove restavrirana in danes znova krasi atrij. Na prednjem dvorišču Collegia sta bili nepričakovano odkriti dve zidani grobnici. Ker gradnja ni zahtevala posega vanje, sta ostali neraziskani, zato ni povsem jasno, ali sodita v čas Collegia ali pa sta od njega nekoliko starejši.

V zadnjo, četrto kronološko fazo so arheologi uvrstili ostanke gradbenih posegov, ki so se v Collegiu zgodili v modernem obdobju. Gradnja telovadnice in celovita prenova kompleksa v 60. in 70. letih 20. stoletja sta za seboj pustili kopico vkopane infrastrukture. Ceno tehnološkega napredka so takrat plačale tudi arheološke ostaline. Če pod raziskave potegnemo črto lahko rečemo, da so pridobljeni arheološki podatki fragmentarni. Delno zaradi degradiranega arheološkega zapisa, delno pa tudi zato, ker je raziskovalna metodologija pri reševalni arheologiji vedno podrejena gradbenemu posegu in finančnim zmožnostim investitorja. A kljub temu je arheološki izplen bogat in bo lepo dopolnil arheološko sliko Kopra, ki jo počasi, a neumorno, slikamo že vsaj od Carlija dalje.

Collegio dei Nobili je poseben spomenik. Je čudovit primerek zgodnjebaročne beneške arhitekture. Njegovo arhitekturno in umetnostnozgodovinsko vrednost dopolnjuje arheološka dediščina, ki se skriva v podtalju. A hkrati ni le historična lupina. Ima dušo. Izobražene ljudi, ki v njem že stoletja gojijo pedagoško dejavnost. In mladino, ki v njem že stoletja vpija znanje. Vi ste njegova prava vrednost. Upam, da so vas rezultati arheoloških raziskav razveselili in da vam bo v prenovljenih prostorih lepo.

Amfora s posmrtnimi ostanki novorojenčka iz poznoantičnega groba pod Collegiom dei Nobili.Ines Klokočovnik/Avgusta d.o.o.

Pogled na poznoantični grob pod Collegiom dei Nobili. Amfora s posmrtnimi ostanki novorojenčka je ovita v folijo in pripravljena na dvig ter prenos v laboratorij, kjer se izvedejo poterenske analize.Luka Rozman/ Avgusta d.o.o.