Kitajska, Jugoslavija in socializem
Raziskovalci Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper se zavedamo prepletenosti lokalnih in globalnih kontekstov političnega, ekonomskega in kulturnega življenja in že leta razvijamo raziskovalna zanimanja za preučevanje vezi z evropskimi in neevropskimi nosilci globalizacijskih impulzov. Mednje zagotovo sodi tudi Kitajska, v kateri je geografsko očitno manjša, glede na politične ambicije pa dokaj enakovredna neuvrščena Jugoslavija prepoznavala zdaj partnerja zdaj rivala pri ustvarjanju drugačne vrste modernega sveta.
Ta dinamični odnos ni vplival le na notranjepolitični razvoj obeh držav, ki sta skozi večji del druge polovice 20. stoletja razvijali vsaka svojo različico socializma, ampak se je zrcalil tudi na svetovnem Jugu, kjer so se proti Pekingu in/ali Beogradu ozirale tiste dekolonizirane države, ki niso želele zapasti v odvisnost bodisi od Washingtona bodisi od Moskve.
Kompleksna študija z 12 poglavji
V preučevanju pisane slike, ki so jo skozi štiri desetletja stkali svojeglavi kitajski in jugoslovanski komunisti, smo tako prepoznali pot do odgovorov na ključna vprašanja, ki si jih zastavlja najsodobnejše mednarodno zgodovinopisje hladne vojne, ki ga ne zanimajo več zgolj odnosi med velesilami, ampak predvsem perspektive, s kakršnimi se na široko ukvarja pričujoči zbornik, izdan v angleščini pod naslovom “China, Yugoslavia, and Socialist Worldmaking: Convergences and Divergences” (Annales ZRS, 2023, ur. Zvonimir Stopić, Jure Ramšak, Liang Zhanjun, Jože Pirjevec).
Prijetno presenečenje, na katerega smo naleteli že na začetku poti našega knjižnega projekta, ko smo se srečevali s kitajskimi partnerji v Pekingu in Šanghaju, je bilo njihovo sistematično zanimanje za jugovzhodno Evropo in s tem tudi za Slovenijo v preteklosti in sedanjosti.
Od začetne zamisli napraviti presek zgodovinskih raziskav na ZRS Koper in pekinški CNU na področju jugoslovansko-kitajskih bilateralnih odnosov je knjiga skozi leta snovanja in urejanja prerasla v kompleksno študijo, sestavljeno iz 12 poglavij, od katerih so jih polovico prispevali kitajski zgodovinarji, pri drugi polovici pa so se zgodovinarjem z ZRS Koper - dr. Jožetu Pirjevcu, dr. Juretu Ramšaku in dr. Mateji Režek - pridružili kolegi s Hrvaške in iz Srbije, ki so se v svojih raziskavah oprli tako na kitajske kot jugoslovanske vire.
Kljubovanje hierarhijam mednarodnih odnosov
Knjiga, ki je izšla pri znanstveni založbi Annales ZRS, kot celota prinaša spoznanje, da sta imeli Kitajska in Jugoslavija edinstveno vlogo znotraj nemalokrat tragičnega obdobja hladne vojne. Državi sta vsaka na svoj način poskušali kljubovati ustaljenim hierarhijam mednarodnih odnosov, ki so jih vzpostavile velesile v skladu s svojimi interesi, navznoter pa sta - tudi oziraje se druga na drugo - utrjevali lastni socialistični sistem. Namesto sledenja moskovskim receptom sta si Beograd in Peking bodisi ločeno bodisi v partnerstvu prizadevala sprožiti (r)evolucionarni proces globalne preobrazbe, s katerim Kitajska nadaljuje tudi v 21. stoletju.
Naša zgodovinopisna rekonstrukcija poti, na koncu katere je ena država pristala v krogu najvplivnejših, druga pa je propadla, zajema podroben nabor politično-diplomatskih in družbeno-ekonomskih elementov, o katerih so Kitajci in Jugoslovani razmišljali skozi medsebojni dialog. Skoraj 400 strani analitično poglobljene knjige prinaša svež vpogled v zgodovino naše dobe in nas opozarja tako na pestrost kot tudi na nedokončnost globalizacijskih procesov.
Dr. Jure Ramšak, Inštitut za zgodovinske študije ZRS Koper