Kapitanija, nekdaj del pristaniške uprave, dobiva novo vlogo v življenju Kopra

Temeljne značilnosti urbanega razvoja historičnega mesta Koper, ki je bilo najverjetneje poseljeno že v antiki, saj najnovejše arheološke najdbe pričajo o prisotnosti zgrajenih struktur iz rimskega obdobja potrjujejo tezo, da je bila poselitev nekdanjega otoka strateško pomembna lokacija. Petsto letna vladavina Beneške republike je pustila temeljni pečat v razvoju mestne strukture in arhitekture. Ugodne gospodarske, ekonomske in politične razmere so dopuščale, da je mesto pozidalo celoten prostor otoka, ki ga je obdajalo obzidje. Daljše prometne povezave med Koprom in Benetkami ter drugimi mesti ob Jadranski obali so potekale po morju, zato je predstavljalo pristanišče najpomembnejše prometno središče v mestu. Na zahodni del mesta postavljeno pristanišče sta tvorila dva mandrača in tudi mestna četrt Kontrada se je imenovala po pristanišču Porto. Manjši južni je bil namenjen trgovskim ladjam, zato je bilo znotraj obzidja na mestni strani postavljeno veliko skladišče, imenovano sv. Marka. Severni mandrač so dopolnjevale tri grajene ploščadi, ki so bile namenjene galejam. Glavna povezava pristanišča z osrednjim delom mesta je potekala skozi vrata sv. Martina.

Razglednica Kopra

Foto: Pokrajinski arhiv Koper

Današnja stavba nekdanje Kapitanije je bila zasnovana kot upravna zgradba Beneške republike, namenjena pristaniški dejavnosti. Vzidana napisna plošča z letnico 1713 in napisom in grbom koprskega podestata Petra Grimanija naj bi predstavljala predelavo starejše stavbe na tem mestu za pristaniško zdravstveno dejavnost Sanità portuale. Postavljena je bila izven strnjene mestne pozidave, ki jo je obdajalo mestno obzidje, na ploščadi ob mandraču in med trdnjavo Balluardo Thiepolo terrapienato in južno pristaniško utrdbo Parte terrap.ta, nasproti mestnih vrat sv. Martina (glej načrt G. Fino, 1619).

Postopoma se je s propadom Beneške republike po letu 1797 šibil pomen mesta Koper, ki ga je imel nekoč kot najpomembnejše upravno in politično središče Istre. Prav tako je pomorski promet izgubljal svoj prioritetni pomen, saj ga je postopoma zamenjal kopenski promet. Kljub postopnim spremembam in različnim oblastem, ki so se menjale nad Koprom, je stavba ohranila javno upravno pristaniško namembnost.

Na franciscejskem katastru leta 1819 je razvidna tlorisna zasnova stavbe v obliki črke H. Kasneje je stavba doživela manjše predelave tako, da je bila sprememba v tlorisu zanemarljiva, ohranila je kvadratno obliko. Kljub temu je stavba v arhitekturnem pogledu nenavadna, predvsem v oblikovanju zunanje podobe, saj ima fasado obloženo z belim istrskim kamnom. Njeno arhitekturno zasnovo in oblikovanje lahko opredelimo kot klasicistično stavbo, pri kateri je mogoče prepoznati bližino bogatega arhitekturnega razvoja Trsta, ki postaja pomembnejše središče regije in naslona na Dunaj kot pomembnejše kulturno središče Avstrijske monarhije. V simetrični tlorisni zasnovi stavbe kapetanije se kaže zanimiva postavitev v prostoru med pristaniščem in strnjeno mestno pozidavo s tem, ko ima dva vhoda, tistega proti morju in nasproti njemu izhod proti mestu. Med namembnostmi, ki jih je stavba imela skupaj z uradi, je bila tudi zdravstvena. Prav orientiranost obeh vhodov kaže na to, da so ob izkrcanju potnike z ladij usmerili najprej na pregled v stavbo in šele z dovoljenjem je lahko potnik vstopil na območje mesta.

Od sredine 20. stol. je bila stavba namenjena luški kapitaniji, ko je bilo koprsko pristanišče namenjeno pristajanjem vseh ladij in se je Luka Koper šele pričela intenzivno razvijati na severnem območju mesta Koper. Tedaj so razmišljali tudi o postavitvi čakalnice za potnike z ladij, zato so v Slovenija projektu pripravili idejno projektno dokumentacijo. Med pomolom in stavbo kapitanije naj bi postavili enostaven pokrit objekt, vendar do gradnje ni prišlo.

Naslednji večji projekt, ki ga je pripravil arhitekt Edo Mihevc, je bila postavitev avtobusne postaje. Tudi ta stavba je bila po značaju začasne postavitve, izdelana je bila iz lesa in stala je do konca 70. let prejšnjega stoletja.

Stavba Kapitanija je simetrično grajena enonadstropna stavba s po tremi okenskimi osemi na treh stranicah in petosnim pročeljem proti morju, ki ima izstopajoč triosni osrednji del fasade. Ta se zaključuje s parapetnim zidom po celotni dolžini izstopajočega dela fasade. Okenske odprtine pravokotne pokončne enostavne oblike imajo kamnite okvirje, v nadstropju so bogatejše oblikovane s konzolnimi policami in profiliranimi prekladami, vse iz belega istrskega kamna. Vse štiri fasade so obložene s pravilno klesanimi kamnitimi gradniki iz belega kamna in med pritličjem in nadstropjem poteka preprost izstopajoč horizontalni venec. Stavba kapitanije je bila z Odlokom o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper (Ur. obj. PN, št. 1/93-4, 18/93; Ur. l. RS št. 57/2005, 66/2010) razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

V času druge polovice 20. stoletja so v stavbi delovale tri državne službe: Luška kapitanija, Policija in Carina, ki so vsaka po svojih možnostih vzdrževala stavbo. Večjih predelav stavbe ni bilo, tako da je hiša ohranila svoje originalne konstrukcijske sklope: kamnite obodne zidove, lesene medetažne konstrukcije in leseno strešno konstrukcijo. Ker so omenjene službe potrebovale delovna mesta v posameznih prostorih, so glede na svoje potrebe predelile večje prostore v manjše in zaradi takega posega so bile etažne višine majhnih prostorov prevelike, so namestili dodaten spuščen strop. Problem je predstavljal ureditev dodatnih sanitarij za vse tri službe, zato so zazidali vhod iz mestne strani. Ohranjene so kamnite originalne stopnice, ki so bile zaradi keramične obloge na pohodnih ploskvah močno poškodovane.

Namen prenove stavbe kapitanije je ureditev prostorov v notranjščini skladno z avtentično podobo, kjer je to mogoče, pri tem pa tudi uporabljati materiale, ki so primerni za tovrstne historične stavbe. V stavbi bo deloval Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, ki bo prostore pritličja namenila javni dejavnosti. Največji prostor bo namenjen razstavnemu prostoru, kjer bodo programi, ki se nanašajo na dejavnost varovanja kulturne dediščine kot tudi predavanjem in srečanjem že navedene dejavnosti. Prostor bo namenjen tudi stiku s strankami in obiskovalci, ki bodo seznanjeni še z drugimi dejavnostmi in kulturnimi spomeniki mesta in širše okolice. Nadstropje in mansarda sta namenjeni konservatorjem in službi.

Z novo dejavnostjo stavba ohranja status javne upravne stavbe, za katero je bila tudi načrtovana in zgrajena, je javno dostopna vsem, ki bodo želeli izvedeti čim več o kulturni dediščini in tako predstavlja pomembnega aktivnega deležnika v turistični ter splošni kulturni dejavnosti Mestne občine Koper. 

dr. Mojca Marjana Kovač, konservatorska svetnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino, Območna enota Piran