Kako ranljiva je slovenska obala?
Večina obalnih območij po svetu, vključno s slovensko obalo, se že sooča s posledicami podnebnih sprememb, med katerimi je tudi dvig morske gladine. Pojavu, ki ga Medvladni odbor za podnebne spremembe ocenjuje na 50 do 100 centimetrov do leta 2100, se v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, negativne posledice pa lahko zmanjšamo s poznavanjem ranljivosti obale ter načrtovanjem in izvedbo učinkovitih ukrepov zaščite in prilagajanja.
In kaj se dogaja v Sloveniji? Srednja letna višina morja je na mareografski postaji v Kopru leta 1960 znašala 215 cm, v letu 2019 pa že 226 cm, kar pomeni, da se je zvišala za enajst cm oziroma 1,8 mm/leto, v zadnjih 20 letih pa celo za 4,4 mm/leto. Napovedi do leta 2100 predvidevajo dvig še za 20 do 40 cm. V obdobju 1961-2019 je višina morja več kot 533-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja in podatki kažejo, da se število dni z izjemnimi višinami v zadnjem desetletju povečuje.
Kolikšne bodo spremembe, bo pokazal čas, z gotovostjo pa lahko pričakujemo še pogostejše in obsežnejše poplave nižjih, večinoma urbaniziranih delov obale, na prevladujoči visoki obali pa intenzivnejše krušenje klifov in tudi izgubo plaž pod njimi. Poplave in delovanje valov bo povzročalo večjo gmotno škodo na infrastrukturnih in drugih objektih, ogrožena bodo obdelovalna zemljišča v zaledju nizkih obal ter življenjska okolja na stiku kopnega in morja (npr. soline, slani travnik, polslano mokrišče v Škocjanskem zatoku…).
V obdobju 1961-2019 je višina morja več kot 533-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja in podatki kažejo, da se število dni z izjemnimi višinami v zadnjem desetletju povečuje.
Izračun indeksa fizične ranljivosti
Za načrtovanje učinkovitih ukrepov zaščite in prilagajanja na podnebne spremembe je ena od potrebnih informacij ocena ranljivosti obalnih območij. Postopki za njen izračun so v zadnjih letih deležni vse večjega zanimanja in enega smo preverili tudi sodelavki in študenti Oddelka za geografijo Univerze na Primorskem. V raziskavi, ki je temeljila na uporabi indeksa fizične ranljivosti, smo v skupno oceno združili osem spremenljivk, ki bi lahko prispevale k ranljivosti slovenske obale. Te so vključevale nadmorsko višino, naklon obale, lego in usmerjenost obale, naklon morskega dna, stopnjo naravnosti obale, širino plaže, sedanjo izpostavljenost poplavam in prisotnost geomorfnih procesov, ki preoblikujejo klife.
Celotni obalni pas smo razdelili na 214 enako dolgih odsekov, nato pa za vsak odsek izračunali oceno ranljivosti za posamezno spremenljivko. Te smo v končni fazi združili v en sam indeks in vrednosti razdelili v razrede ranljivosti: (1) zelo nizka, (2) nizka, (3) zmerna, (4) visoka in (5) zelo visoka. Analiza in razvrstitev sta bili izvedeni v geografskih informacijskih sistemih na osnovi prostorskih analiz, rezultati pa prikazani na zemljevidu.
Rezultati ranljivosti slovenske obale
Rezultati so pokazali, da je 2,9 odstotka obale zelo visoko ranljive. To so odseki visoke obale s strmimi in neporaščenimi klifi med Fieso in Pacugom, na rtiču Strunjan ter na rtiču Ronek. Za ta območja so poleg večjih naklonov kopnega in morskega dna ter pretežno severne usmerjenosti obale, ki je izpostavljena močni burji, značilni tudi razmeroma naravno stanje, brez umetnih zaščitnih struktur, ki bi ovirale abrazijo, ožje plaže, na klifih pa potekajo intenzivni geomorfni procesi, ki jih kažejo erozijski žlebovi in jarki, kupi odtrgane zemljine in kamnitih blokov ter poškodovano rastlinje. Zelo visoko ranljiva je tudi obala na Punti v Piranu, ki je zaradi nizke nadmorske višine, pretežno jugozahodne usmerjenosti in strmega morskega dna zelo izpostavljena poplavam.
Visoko ranljive je 5,7 odstotka obale. To oceno so dobili npr. klifi med Belvederjem v Izoli in rtičem Ronek, deli klifa v Strunjanu in Pacugu ter na severnem delu Pirana. Nižja ranljivost je bila ocenjena zaradi manjšega naklona morskega dna, širše plaže, manj izrazitih geomorfnih procesov oz. že deloma poraščenih pobočij.
Srednje ranljivi odseki obsegajo 13,8 odstotka obale in so tako na nizki kot tudi visoki obali. Na visoki obali sta klif pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu ter vzhodni del klifa med Piranom in Fieso ocenjena kot srednje ranljiva, ker sta antropogeno spremenjena. Pod cerkvijo je klif utrjen in zavarovan pred delovanjem morja, med Piranom in Fieso ga “varuje” urejena sprehajalna pot in je že deloma poraščen. Srednje ranljivi so tudi dobro poznan klif v Mesečevem zalivu ter odseka klifov na severnem delu Debelega rtiča in v Ankaranu, med stanovanjskim naseljem Oltra in Mladinskim zdraviliščem in letoviščem Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Na nizki obali srednje ranljiva območja obsegajo ustje kanala sv. Jerneja, portoroško marino, območje Bernardina in njegovo okolico, koprsko marino na severnem in mandrač na zahodnem delu starega mestnega jedra ter odseke v Luki Koper. Ranljivost zmanjšuje umetno utrjena obala, po drugi strani pa so to območja brez plaž, ki bi ublažile moč delovanja valov.
Kot nizko in zelo nizko ranljive je ocenjene 77,6 odstotka obale, kar je spodbudno. Prevladujejo odseki nizke obale, ki so v veliki meri antropogeno spremenjeni in jih gradnje varujejo pred poplavami. To so obale v naseljih, večina obale v Luki Koper ter obala Sečoveljskih solin, ki jo pred visokim morjem varuje nasip. Zelo nizko ranljiva je visoka obala med Koprom in Izolo, ki jo je od morja že v preteklosti ločila cesta.
Kaj pa posledice za prebivalce?
Zaradi krušenja klifov so že danes ogroženi nekateri objekti na njihovem robu, med njimi krstilnica in župnišče cerkve sv. Jurija v Piranu, igrišče na Debelem rtiču, poti in obdelovalne površine nad klifi v Strunjanu in na Debelem rtiču. Ob visokih plimah ob mlaju in ščipu so plaže pod klifi zelo ozke in kopalci ogroženi, z nadaljnjim dviganjem morske gladine pa bodo takšna stanja tudi ob nižjih plimah. Poleg Pirana bodo pogostim poplavam izpostavljena zavarovana območja narave s pomembno kulturno dediščino v Sečovljah in Strunjanu ter grajene, umetno dvignjene obale, ki so danes dovolj visoke, ob višji gladini morja v prihodnje pa ne bodo preprečile razlivanja morja.
Kot omenjeno uvodoma, smo ranljivost slovenske obale ocenjevali le na osnovi njenih fizičnih lastnosti, se pa zavedamo, da je upoštevanje družbeno-gospodarskih vsaj toliko pomembno, saj ocenjujemo ranljivost obal predvsem z vidika človeka. Pri ocenjevanju bi po naši presoji morali upoštevati število prizadetih ljudi, potencialno poškodovano prometno, komunalno in drugo infrastrukturo, število bivalnih in drugih objektov, naravno in kulturno dediščino ter gospodarske stroške, ki jih bodo v prihodnje povzročili intenzivnejši abrazijski procesi in poplave. Oceno fizične ranljivosti nameravamo zato v prihodnje dopolniti z oceno družbene ranljivosti, ki bo še podrobneje pokazala, katera območja slovenske obale so oz. bodo najbolj izpostavljena negativnim učinkom dviga morske gladine, kar pa je ključno za prilagajanje prihodnjim razmeram.
