Jezik v realnem času: od razumevanja do tvorjenja

Procesno usmerjen pristop v Centru za kognitivno modeliranje jezika

Na novoustanovljenem Centru za kognitivno modeliranje jezika na Univerzi v Novi Gorici, ki deluje v Rožni Dolini, se ne ukvarjamo s klasičnim merjenjem “jezikovne kompetence”, kot ga poznamo iz šolskih ali certifikacijskih testov. Namesto tega razvijamo in uporabljamo diagnostična orodja, ki omogočajo vpogled v kognitivne procese, na katerih temeljita razumevanje in tvorjenje jezika. Tudi kadar uporabljamo naloge, ki so v drugih kontekstih povezane z merjenjem znanja, jih interpretiramo predvsem kot okno v kognitivne procese jezikovne obdelave, ne kot končni kazalnik jezikovne usposobljenosti. Takšen pristop je še posebej dragocen pri delu z otroki, z večjezičnimi govorci ter pri prepoznavanju in razumevanju jezikovnih motenj.

Pomemben del teh dejavnosti predstavljajo trije testi, ki so nastali ali se razvijajo v sodelovanju članov Centra.

Trije ključni instrumenti za raziskovanje jezika

JERA – test za presojo jezikovne obdelave na ravni stavka - ne preverja, ali je stavek slovnično pravilen v šolskem smislu, temveč kako hitro, natančno in učinkovito govorec obdeluje stavčne strukture med razumevanjem in produkcijo. Takšne meritve so ključne za raziskave jezikovne obremenitve, razlikovanje med površinskimi napakami in globljimi procesnimi težavami ter za klinične in raziskovalne namene, kjer je pomembna občutljivost na subtilne razlike v jezikovni obdelavi.

JERA temelji na klasični psiholingvistični nalogi ujemanja stavka s sliko, pri kateri udeleženec posluša ali prebere poved in nato med več ponujenimi slikami izbere tisto, ki najbolje ustreza njenemu pomenu. Ostale slike so zasnovane tako, da predstavljajo tipične možne napake, na primer zamenjavo vlog med udeleženci dejanja ali napačno razumevanje slovnične strukture. Takšna zasnova omogoča natančen vpogled v to, katere jezikovne informacije govorec pri razumevanju stavka dejansko uporablja.

Ključna prednost JERE je v tem, da meri ne le pravilnost odgovorov, temveč tudi odzivne čase, kar omogoča razlikovanje med strukturnim znanjem in procesno učinkovitostjo. Test je bil standardiziran na več kot 500 odraslih govorcih slovenščine, pri čemer so bile upoštevane starostne in izobrazbene razlike. Rezultat je zanesljivo in občutljivo orodje, ki omogoča primerjave med posamezniki in skupinami ter je uporabno tako v raziskovalnih kot kliničnih in izobraževalnih okoljih. Pomembno je tudi, da je JERA zasnovana modularno: posamezne stavčne tipe je mogoče ciljno izbirati glede na diagnostični ali raziskovalni namen.

Slovstvo - testiranje je spletno orodje za eksperimentalno in diagnostično vrednotenje jezikovnih sposobnosti v slovenščini. Temelji na C-testih, posebni obliki dopolnjevalnih nalog, pri katerih so v besedilu sistematično izpuščeni deli besed, govorec pa jih mora na podlagi konteksta pravilno rekonstruirati. Takšne naloge zahtevajo hkratno uporabo slovničnega znanja, besedišča in širšega diskurznega razumevanja, hkrati pa obremenjujejo napovedno procesiranje in delovni spomin. Glavna prednost C-testov je v tem, da so zelo občutljivi na učinkovitost jezikovne obdelave, ne zgolj na deklarativno znanje pravil. Slovstvo tako ne meri le »koliko jezika« ima govorec na voljo, temveč kako učinkovito ga zna uporabiti pod kognitivnim pritiskom. Test se uporablja tako v raziskovalnem okolju kot tudi v aplikativnih kontekstih, kjer je potrebno hitro, a teoretično utemeljeno vrednotenje jezikovnih procesov. S tem zapolnjuje pomembno vrzel v prostoru, kjer je kakovostnih, znanstveno utemeljenih orodij v slovenščini še vedno razmeroma malo.

MAIN je mednarodno uveljavljeno orodje za ocenjevanje pripovednih zmožnosti otrok v eno- in večjezičnem okolju.

Tretji instrument ima poseben pomen za delo z otroki. Gre za MAIN (Multilingual Assessment Instrument for Narratives), mednarodno uveljavljeno orodje za ocenjevanje pripovednih zmožnosti otrok v eno- in večjezičnem okolju. Člani našega Centra so prispevali slovensko različico testa, s čimer je bil MAIN prvič celostno prilagojen slovenščini. Instrument MAIN temelji na štirih vzporedno zasnovanih pripovednih zgodbah, ki so oblikovane na uravnotežen način in omogočajo primerljivo ocenjevanje razumevanja in tvorjenja pripovedi pri otrocih v različnih jezikih in kontekstih. Pripovedovanje zgodb je izjemno občutljivo okno v otrokov jezikovni in kognitivni razvoj, saj povezuje slovnico, besedišče, diskurz in razumevanje perspektive. Prav zato je MAIN dragoceno orodje za klinično diagnostiko, raziskave razvoja jezika in za delo z večjezičnimi otroki, pri katerih klasični testi pogosto odpovejo.

Slovstvo – testiranje je spletno orodje za eksperimentalno in diagnostično vrednotenje jezikovnih sposobnosti v slovenščini.

Od procesa do prakse

Skupna značilnost vseh treh instrumentov je usmerjenost v proces, ne zgolj v končni rezultat. Ne zanima nas le, ali govorec nekaj zna ali ne zna, temveč kako njegov jezikovni sistem deluje v realnem času. Vsi testi so javno dostopni in namenjeni uporabi tako strokovnjakom kot širši javnosti, s čimer Center povezuje akademsko raziskovanje z družbeno uporabnostjo ter se uveljavlja kot stičišče razvoja sodobnih jezikovno-kognitivnih diagnostičnih orodij, utemeljenih v psiholingvistiki in kognitivni znanosti ter prilagojenih potrebam raziskovalne in strokovne prakse.

Takšen pristop ima pomembne posledice v različnih okoljih. Pri klinični diagnostiki omogoča natančnejše razlikovanje med primanjkljaji v jezikovnem znanju in splošnejšimi omejitvami kognitivnih virov, na primer delovnega spomina ali pozornosti. V izobraževalnem okolju prispeva k pravičnejšemu vrednotenju večjezičnih govorcev, pri katerih standardni testi pogosto podcenjujejo dejanske jezikovne zmožnosti. V raziskavah pa omogoča primerljivost podatkov med populacijami, kar je ključno za sodobno kognitivno jezikoslovje.

V prihodnje želi Center ta pristop še razširiti z vključevanjem nevrolingvističnih metod, računalniškega modeliranja in večjezičnih podatkov. Cilj ni zgolj razvoj posameznih testov, temveč vzpostavitev celostnega raziskovalnega okolja, v katerem je mogoče jezik preučevati na presečišču teorije, eksperimenta in družbene rabe. S tem Nova Gorica - Rožna Dolina postaja prostor, kjer se sodobna znanost o jeziku neposredno povezuje z vprašanji, ki zadevajo vsakdanjo komunikacijo. •