(INTERVJU) Ana Cikač: “V Sloveniji je rasizem še kako prisoten”
Ana Cikač je doktorska kandidatka na Univerzi v Ljubljani, študij Humanistika in družboslovje, smer Študije vsakdanjega življenja. Je mlada raziskovalka na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper, ukvarja se s širšim področjem sociologije športa. V sklopu doktorske naloge se ukvarja s socialno-psihološko perspektivo sodelovanja udeležencev na Bed Rest študiji.
V sklopu drugega projektnega dela in raziskovanja na inštitutu so njeno področje raziskovanja še percepcija in dojemanje bolečine pri športnih poškodbah, analiza javnega diskurza o športnih poškodbah ter proučevanje gibalne neaktivnosti in sedentarnega življenjskega sloga.
V diplomskem delu ste obdelali pomen športa pri socialni integraciji otrok z motnjo avtističnega spektra s starševske perspektive. Kako ste se srečali z motnjo avtističnega spektra?“Ob športni karieri sem delala kot vaditeljica gimnastike. V Športnem društvu Studenci so v sodelovanju s specialnimi pedagogi izvajali tudi vadbo za otroke s posebnimi potrebami, kjer sem prvič prišla v stik z drugačnim načinom dela in pristopi. Kasneje me je Društvo za avtizem DAN povabilo k sodelovanju. Temo sem raziskala tudi za namene diplomske naloge. Posebej me je zanimal pogled staršev, ki so najbolj želeli, da se vadba za njihove otroke izvaja. Najpomembnejša ugotovitev je bila, da so otroci preko usvajanja novih prvin postopoma pridobili potrebno samozavest, ki jim je nato pomagala pri tem, da so se začeli vključevati v različne skupine tudi v drugih družbenih okoljih.”
Med študijem na FHŠ UP vas je najbolj zanimalo področje kulturne in socialne antropologije. Zakaj vas je pritegnilo?“V Sloveniji je rasizem še kako prisoten, a ga je težje prepoznati, saj je globoko vpet v vse pore družbe.”
“Antropologija me zanima zaradi svoje interdisciplinarnosti, saj s tem ustvarja nujen predpogoj za celostno razumevanje družbenih pojavov. Na primer, ko sem se ukvarjala s tematiko rasizma v Sloveniji, sem pregledala področja biologije, zgodovine, kulture in sistema.”
Rasizem v vseh porah družbe
V magistrski nalogi ste raziskovali sistemski rasizem, rasno dominacijo in Afriške skupnosti v Sloveniji. Se rasizem odraža le do temnopoltih?“V Sloveniji je rasizem še kako prisoten, a ga je težje prepoznati, saj je globoko vpet v vse pore družbe. Ne samo člani Afriških skupnosti, tudi drugi člani manjšin in na sploh družbenih skupin, ki so potisnjene na rob družbe - invalide, člane LGBTQ+ skupnosti, Rome in druge - se prikazuje kot grešne kozle, ki naj bi bili vzrok za probleme sodobnega sveta, predvsem naj bi predstavljali grožnjo državi blaginje. S čimer se spretno odvrača pozornost od resničnih vzrokov za probleme, kot je na primer kapital in zgrešenost neoliberalnega kapitalizma kot sistema, ki bi naj zagotavljal blaginjo, saj ta že v osnovi nima nobenih strukturnih predpogojev za kaj takega, na prvo mesto je namreč postavljen profit oz. dobiček in ne dobrobit ljudi.”
Kako ste prišli v stik z ZRS Koper?“Vrhunski šport drvi v smer spektakla, ki terja vedno več hudih poškodb, dojema jih pa zgolj kot kolateralno škodo. Kar je vsaj zaskrbljujoče, če že ne absurdno.”
“Preko prijave na razpis za mlade raziskovalce. Razpisano je bilo področje sociologije, v povezavi z Inštitutom za kineziološke raziskave pa tudi področje sociologije športa. V Sloveniji področje sociologije športa ni posebej izoblikovano, posamezni elementi se proučujejo kot predmeti na fakultetah, ne pa tudi primarno na socioloških smereh. Zato je pomembno, da se na tem področju čim več raziskuje.”
V sklopu doktorske naloge proučujete socialno-psihološki vidik sodelovanja prostovoljcev na Bed Rest študiji. Lahko že razkrijete ugotovitve?“V sklopu zadnje Bed Rest študije smo med drugim proučevali vlogo medosebnih odnosov in socialne povezanosti pri prilagajanju na izredne okoliščine takih študij. V povezavi z udeležbo na študiji pa bomo podrobneje raziskali še prvoosebno izkušnjo in refleksivni pogled udeležencev. Informacije so v procesu analize, nekaj jih je še treba zbrati, zato ugotovitev ne morem podati. Rezultati v grobem kažejo, da so pri prilagajanju na okoliščine Bed Rest študije odnosi med preiskovanci dvorezen meč. V okvirjih podpore in pridobivanja informacij o novem okolju so odnosi med preiskovanci in osebjem študije ključni. Ko preiskovanci potrebujejo intimo, pa se prisotnost drugih kaže kot problem. Tematiko je treba podrobneje raziskati, da bomo kasneje lahko vzpostavili okolje, ki bi bilo za preiskovance čim manj stresno.”
Zanikanje bolečine kot simbol vrhunskih dosežkov
Področje vašega raziskovanja je tudi bolečina pri športnih poškodbah. Ali športniki drugače dojemajo bolečino, je skupaj s poškodbami pač obvezni del kariere?“Raziskovanje percepcije bolečine je v začetni fazi. V sklopu projekta Strojno učenje kot obetavno orodje pri premoščanju vrzeli v preprečevanju poškodb pri ženskih ekipnih športih(J5-4594), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost - ARIS, med drugim zbiramo tudi podatke o razumevanju in odnosu do bolečine ob poškodbah žensk v ekipnih športih. Podatki še niso v celoti zajeti. Osredotočili smo se na dojemanje bolečine pri športnih poškodbah v primerjavi z javnim diskurzom. V javnem diskurzu smo zaznali razumevanje športnih poškodb kot nekaj samoumevnega in celo nujnega za doseganje dobrih rezultatov, pri čemer je zdravje športnikov obrobnega pomena. Javni diskurz športne poškodbe poveličuje, športniki, ki so kljub resnim poškodbam pripravljeni nadaljevati kariero, ali celo v trenutku poškodbe nadaljevati nastop, so v očeh javnosti glorificirani. Zanikanje bolečine lahko postane etiketa za pogum in simbol vrhunskih dosežkov in predanosti. Spomnimo se na primer Petre Majdič. Odločili smo se raziskati percepcijo bolečine pri športnih poškodbah, da bi razumeli pogled in dojemanje športnic v odnosu do javnega diskurza. Nenazadnje vrhunski šport drvi v smer spektakla, ki terja vedno več hudih poškodb, dojema jih pa zgolj kot kolateralno škodo. Kar je vsaj zaskrbljujoče, če že ne absurdno.”
Proučujete tudi gibalno neaktivnost. Kaj natančneje?“Kot družba postajamo vse manj gibalno aktivni in vse bolj sedentarni. Na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper pri proučevanju gibalne neaktivnosti izhajamo tudi iz potrebe po ozaveščanju ljudi o tej problematiki. Dodelati želimo vprašalnik za subjektivno oceno sedentarnega časa. Predvsem zato, da bi posameznike čim bolj ozavestili o tem, katere dnevne aktivnosti so sedentarne, in v katerih preživijo največ časa. S tem bi lahko vsak posameznik bolj ciljno prilagodil prekinjanje sedenja in metode, ki zmanjšujejo sedentarno vedenje. Tak življenjski slog je tudi sistemski problem, narekuje nam ga sodoben način dela, zato moramo poiskati tudi sistemske rešitve.”
Kaj vam ZRS Koper nudi kot mladi raziskovalki?“ZRS Koper mi nudi pogoje za dobro znanstveno in raziskovalno delo. Mladi raziskovalci smo vključeni v projekte, ki jih izvajajo inštituti, s čimer smo vpeti v raziskovalno delo že od samega začetka. Vključeni smo tudi v druge dejavnosti, s čimer dobimo širšo sliko o problematikah, ki lahko postanejo raziskovalna vprašanja. Predvsem pa imam znotraj inštituta vsesplošno podporo tako s strani mentorice kot vseh drugih raziskovalcev. S kakršnimikoli vprašanji, ki jih ni malo, se lahko vsakodnevno obrnem nanjo in na sodelavce, kar je prednost v primerjavi z drugimi doktorskimi študenti. To je v akademskem svetu na splošno redkost, zato tega ne jemljem kot samoumevno in sem vesela, da imam te pogoje. Na splošno pa se na ZRS Koper z načinom dela vključuješ dolgoročno, kar je v sodobni družbi tveganja prav tako prednost, predvsem za mlade.”
Kaj vam pomeni sodelovanje z ZRS Koper?“Predstavlja priložnost za osebni in strokovni razvoj. Kot mlada raziskovalka sem del interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, kjer se prepletajo različni znanstveni pristopi in metodologije, kar mi omogoča, da pridobivam nova znanja in širše vpoglede v raziskovalne probleme. Sodelovanje z ZRS Koper mi odpira vrata do mednarodnih stikov in sodelovanj, kar krepi moje kompetence in mi omogoča širjenje socialne mreže. Vse to prispeva k mojim dolgoročnim raziskovalnim ciljem.”