Inštitut kot opora vodstvu skupnosti pri strateškem odločanju

Raziskovalke in raziskovalci inštituta zastopajo različne družbene in humanistične vede, v središču njihovih raziskovalnih projektov so zlasti slovensko narodno vprašanje, oblike sožitja v večetničnih in večjezikovnih družbah ter razvojni procesi na obmejnih območjih.

> Kako se je dejavnost SLORI-ja spreminjala skozi desetletja?

“Svoje izvorno poslanstvo prilagajamo sprotnim družbenim potrebam in izzivom, zato da bi manjšinskemu in širšemu okolju nudili čim bolj koristne in uporabne vsebine. Institucionalna dejavnost se danes na omejuje več le na raziskovanje, temveč zaobjema tudi druge oblike strokovnega in razvojnega dela. Na terenu smo namreč s časom ugotovili, da naše referenčno okolje ne potrebuje le smernic in nasvetov, ki izhajajo iz poglobljenih raziskovalnih analiz, temveč tudi konkretno strokovno pomoč pri reševanju praktičnih problemov. Inštitut je sicer vedno ponujal tudi aplikativne rešitve, v zadnjih letih pa smo to dejavnost še dodatno nadgradili. Lani smo na primer oblikovali ambiciozen program na področju jezikovne podpore skupnosti, sočasno pa vzpostavili delovno skupino SLORIjezik, ki se načrtno zavzema za utrjevanje položaja in rabe slovenščine v različnih kontekstih javnega življenja. O podobnem programskem pristopu razmišljamo tudi na šolskem področju, za kar bo seveda potrebno usklajeno načrtovanje z vsemi deležniki.”

V tem pogledu menim, da je poslanstvo inštituta še kako aktualno, saj nam izkušnje bolj razvitih in naprednih manjšin neizpodbitno dokazujejo, da so raziskovalna spoznanja temelj prepoznavanja ključnih problemov in neodpovedljiva osnova za načrtovanje ustreznih razvojnih ukrepov.

Šolstvo je eden nosilnih stebrov

> Šolstvu od nekdaj posvečate posebno pozornost - zakaj?

“Šolstvo je eden od nosilnih stebrov socialnega povezovanja in razvoja skupnosti, saj se v manjšinskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah zbirajo in odraščajo mladi, ki na različen način prispevajo k uveljavljanju slovenstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Inštitut razpolaga z natančnim pregledom nad trendom vpisa v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter v večstopenjski šoli z dvojezičnim poukom v Špetru, redno pa spremlja tudi dinamiko narodnostnih in jezikovnih značilnosti otrok, ki te šole obiskujejo. Ti vidiki so pomembni pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih strategij, kar še posebej velja za manjšinski šolski sistem, ki se v zadnjih desetletjih korenito spreminja. Na inštitutu tudi spremljamo študijske in poklicne izbire dijakov in dijakinj po opravljeni maturi, poleg tega pa ponujamo programe strokovnega izpopolnjevanja za pedagoški kader, pripravljamo učno gradivo in nudimo podporo pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela. V zadnjih treh letih smo Državnemu zavodu INVALSI in Deželnemu šolskemu uradu Furlanije Julijske krajine nudili tudi strokovno pomoč pri pripravi državnih preizkusov znanja iz slovenščine v vseh manjšinskih šolah.”

Vprašanje jezika je ključnega pomena

> Veliko svojih sil vlagate v utrjevanje in razvoj slovenskega jezika med Slovenci v Italiji: kako ocenjujete njegov položaj in njihove potrebe?

“Vprašanje jezika je za Slovence v Italiji ključnega pomena, saj jezik tu ne odigrava le vloge sporazumevalnega sredstva, pač pa deluje tudi kot najbolj razpoznaven znak slovenske prisotnosti. Slovenski jezik v Italiji se nahaja pred številnimi izzivi in pritiski, ki jih je sodobna globalizirana družba še dodatno zaostrila. Jezikovne procese je treba zato nujno načrtovati in usmerjati, predvsem pa se nanje pravočasno odzivati. Naša delovna skupina SLORIjezik nudi strokovno pomoč pri načrtovanju jezikovnih strategij, ponuja pa tudi vrsto storitev na področju izobraževanja, svetovanja, lektoriranja, promocije ... Dejavnosti, ki jih izvaja uigrana ekipa slovenistk in slovenistov, so namenjene vsem zavodom, društvom, podjetjem in posameznikom, ki si prizadevajo za uveljavljanje slovenskega jezika v Italiji. V veliko zadoščenje nam je, da je skupina dobro sprejeta, še bolj pa nas razveseljujejo podatki o naraščajočem povpraševanju po ponujenih dejavnostih in storitvah.”

V času, ko nas epidemija spet fizično ločuje, je namreč res treba odpraviti še vse preživele miselne pregrade. Tu pa nam znanost lahko veliko pomaga.”

> Znanstvene institucije se zdijo mnogim oddaljene, njihovo delovanje pa večkrat nerazumljivo. Zakaj so SLORI in njemu podobne ustanove potrebne in koristne?

“Za razliko od akademskih in drugih znanstvenoraziskovalnih okolij je bilo poslanstvo SLORI-ja vedno tesno povezano z zbiranjem in posredovanjem strokovnega gradiva, ki nagovarja potrebe specifične interesne skupine: skupnosti Slovenk in Slovencev v Italiji. Ta značilna programska usmeritev nas še danes pomembno razlikuje od drugih sorodnih sredin. Inštitut je namreč nastal z jasnim namenom, da vodilnim subjektom skupnosti nudi znanje, podatke in gradivo, ki naj bodo v oporo pri strateškem odločanju. V tem pogledu menim, da je poslanstvo inštituta še kako aktualno, saj nam izkušnje bolj razvitih in naprednih manjšin neizpodbitno dokazujejo, da so raziskovalna spoznanja temelj prepoznavanja ključnih problemov in neodpovedljiva osnova za načrtovanje ustreznih razvojnih ukrepov. Vprašanje je seveda, v kolikšni meri odločevalci to gradivo uporabljajo – tu pa se odpira vprašanje o odnosu med znanostjo, politiko in družbo.”

> Veliko se govori o popularizaciji znanosti - kako skušate pri SLORI-ju približati svoje delovanje ljudem?

“Učinkovit prenos raziskovalnih spoznanj v prakso je velik izziv za vse sodobne znanstvene institucije - SLORI pri tem ni nobena izjema. Težko bi ocenil, ali smo na tem področju dovolj uspešni, priznam pa, da smo v promocijo raziskovalnega dela v zadnjih letih vložili veliko truda. Glavni ciljni skupini našega raziskovalnega dela sta dve. Prva je širša znanstvena skupnost, za katero pripravljamo monografije in zbornike, objavljamo prispevke v specializiranih revijah, predstavljamo referate na simpozijih in konferencah. Druga je skupnost Slovencev v Italiji, za katero prirejamo javne predstavitve raziskav, okrogle mize in razprave, delovne sestanke z institucionalnimi predstavniki skupnosti, o rezultatih raziskovalnega dela pa redno poročamo tudi v medijih in na družbenih omrežjih. V smer približevanja delovanja ljudem gre tudi že omenjena krepitev strokovnega in razvojnega dela na jezikovnem in šolskem področju.”

> SLORI je kljub svoji “manjšinski” specifiki vpet tako v italijanski - v Trstu je med drugim zavidljiva koncentracija znanstvenih inštitutov - kot v slovenski prostor. Na kateri ravni se povezujete in s kom?

“Zlasti po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je SLORI utrdil svojo tradicionalno vlogo posrednika med slovensko in italijansko stvarnostjo. Kot pobudnik številnih čezmejnih projektov, ki jih je razvijal v okviru INTERREG programov, je vzpostavil tesno mrežo sodelovanj z znanstvenoraziskovalnimi sredinami na obeh straneh meje. Podoben pristop zavzema tudi na lokalni ravni, kjer skuša ob povezovanju z različnimi partnerji udejanjati načela pozitivne integracije z italijanskim večinskim okoljem - to sodelovanje mora temeljiti na medsebojnem spoznavanju in sodelovanju. Posebno ponosni smo na projekte in dejavnosti, ki jih izvajamo po naročilu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kar je dokaz, da je inštitut znal utrditi svoj položaj tudi zunaj tradicionalnih referenčnih krogov.”

> S koprskim Znanstveno-raziskovalnim središčem stopa danes SLORI v še en skupni projekt: katero je vaše voščilo novi prilogi?

“Z Znanstveno-raziskovalnim središčem nas povezujejo številni cilji in interesi, predvsem pa skrb za raziskovanje skupnega primorskega prostora, ki ne pozna več fizičnih ločnic in v katerem se prepletajo kulturne prvine različnih skupnosti, večinskih ali manjšinskih. Ta večetnični in večjezični prostor se danes nahaja v vrtincu geopolitičnih in družbenih sprememb, ki prinašajo vrsto novih izzivov. Te spremembe mora znanstveno raziskovanje ustrezno spremljati in beležiti, ponujati pa mora tudi recepte za oblikovanje učinkovitih razvojnih politik. To so pojmovna izhodišča in cilji, ki so privedli do zamisli o skupni raziskovalni prilogi v obeh osrednjih slovenskih primorskih dnevnikih. Želim si, da bi bile predstavljene vsebine za bralce zanimive, in da bi bil skupni projekt še en dodaten korak v smeri prepotrebnega čezmejnega spoznavanja in povezovanja. V času, ko nas epidemija spet fizično ločuje, je namreč res treba odpraviti še vse preživele miselne pregrade. Tu pa nam znanost lahko veliko pomaga.”