Dacarji so jim grenili življenje

K pisanju tega prispevka me je vzpodbudilo vprašanje enega od osnovnošolcev, ki so nedolgo nazaj v sklopu naročenega vodenja po arhivu obiskali Pokrajinski arhiv Koper. Vprašanje se je glasilo: “Se zgodi, da kdaj pri delu odkrijete kaj novega ali zanimivega?” Hiter razvoj tehnologije botruje h konstantnemu prilagajanju javnega in zasebnega komuniciranja, k čemur prispevajo novi formati in oblike zapisa dokumentov. Interdisciplinarni pristop v arhivu spreminja tudi našo naravo dela in vse bolj izpodbija tipično podobo arhivista t.j. knjižnega molja, ki se dobro znajde med gorami papirja.

Prva stran pritožbe iz leta 1799
Prva stran pritožbe iz leta 1799 

Naloge arhivistov so torej že v osnovi raznovrstne in zahtevne ter same po sebi predstavljajo velik izziv. Pri iskanju in preučevanju arhivskega gradiva na določeno temo se nemalokrat zgodi, da se v arhivskih fondih najdejo tudi dokumenti, ki zaradi svoje nevsakdanje in zanimive vsebine pritegnejo pozornost, pa čeprav ne sodijo v okvir preučevane raziskovalne teme. V takšni situaciji se pri nas v arhivu znajdemo kar pogosto, na zadnje se je to zgodilo še ne dolgo časa nazaj.

Letos obeležujemo častitljivo petdesetletnico združitve Pokrajinskega arhiva Koper in Mestnega arhiva Piran. Med preučevanjem in raziskovanjem gradiva, vezanega na ta dogodek, smo pregledovali arhivski fond SI_PAK/0595 - Pokrajinski arhiv Koper, kjer je skrbno hranjeno za vsako leto posebej arhivsko gradivo, nanašajoče se na poslovanje koprskega arhiva od njegove uradne ustanovitve leta 1956 dalje.

Pri pregledovanju številnih tehničnih enot oz. arhivskih škatel je bil odkrit zanimiv tipkopis besedila iz leta 1966, s katerega je mogoče razbrati, da gre za prepis in prevod dokumenta, ki je v izvirniku napisan v italijanskem jeziku. Iz slednjega je razvidno, da se časovno ujema s pripravo razstave z naslovom Stare listine pripovedujejo, za katero je bil ta dokument izbran kot razstavni eksponat. Original dokument ni del večjega fonda, temveč je del posameznih spisov, ki jih je v svojem dodatku k staremu koprskemu arhivu (SI_PAK/0006 - Komuna Koper) leta 1926 inventariziral znameniti gimnazijski profesor v Kopru ter prvi ravnatelj Mestnega Arhiva in Mestne knjižnice Francesco Majer.

225 let star dokument

Vsebina spisa iz leta 1799 predstavlja pritožbo vaščanov iz koprske okolice novim avstrijskim oblastem zaradi previsokih davkov. Na kratko so tudi opisane druge dajatve, ki bremenijo prebivalstvo. Tovrstni primeri arhivskih dokumentov izpričujejo različne ekonomske osnove državne oblasti in bremena dajatev na podložnike iz preteklih obdobij. Čeprav ni veliko takih dokumentov, ki bi nazorno in podrobno prikazali celovito ekonomsko sliko ali dogajanje v določenem času na določenem mestu, se lahko v Pokrajinskemu arhivu Koper pohvalimo z navedenim primerkom dokumenta, ki junija letos obeležuje 225 let.

Spis je sestavljen iz dveh delov na šestih papirnatih listih v velikosti 36 x 25 cm s tekstom napisnim samo na desnih polovicah na vsaki strani, kar nakazuje, da je bil spis prvotno prepognjen navpično. V prvem delu lahko razberemo, da so se vaščani pritožili novi avstrijski oblasti glede težkih pogojev in visokih davkih predhodne (beneške) oblasti, ki je na njihovih plečih gradila svoj sijaj in zadovoljevala zgolj lastne interese. Neposredne davke in carine na državni ravni Serenissime so pobirali uradniki številnih beneških ustanov, kateri med njimi je prispevek pripadal, pa je bilo praviloma odvisno od vrste blaga ali proizvoda. Za pobiranje davkov so skrbeli dacarji, ki so bili odgovorni za zagotavljanje rednih dohodkov državnim in občinskim strukturam, morali so skrbeti za redno zalogo živilskih izdelkov, dosledno spoštovati merske enote za merjenje tekočin in drugih izdelkov itd. Z izvajanjem davčnih predpisov in nalog ter obveznosti so dacarji skrbeli za kvaliteto oz. “neoporečnost” izdelkov, ki je med prebivalstvom nemalokrat izzvala nejevoljo. Dacarji so za izterjavo davčnih dolgov poleg legalnih sodnih postopkov uporabljali tudi zastraševalne in prisilne metode izterjatve z legalnimi pomagači, kot so npr. biriči.

Nova oblast jim je naložila še en davek - vinski

V upanju, da se bodo “nesrečniki”, kot se poimenujejo vaščani v rokopisu, s prihodom nove vlade oddahnili, jim je nova oblast, poleg že uveljavljenih davkov dodala še enega - vinski davek in točarino, ki je botroval k nastanku pričujočega dokumenta. Na spodnji drugi strani rokopisa lahko razberemo datum - 29. junij 1799, ki nam osvetli politično, družbeno in ekonomsko ozadje tistega časa, saj je nastal zgolj dve leti po Napoleonovi ukinitvi Beneške republike, ko so beneški del Istre zasedli Francozi in ga v zameno za Nizozemsko odstopili Avstriji. Avstrija je tako prvič razširila svojo oblast (poleg mesta Trst in Pazinske grofije) na celotno Istro. To kratkotrajno obdobje od leta 1797 do 1805 imenujemo prvo avstrijsko obdobje. Leta 1805 so področje ponovno zasedli Francozi in ga priključili k novonastalemu Italijanskemu kraljestvu, leta 1809 pa k Ilirskim provincam. V drugem delu pritožbe so navedeni in opisani davki, ki so iz beneških časov ostali v veljavi tudi po razpadu beneške republike.

Pri navajanju dejstev o davkih je možno zaznati negativno konotacijo avtorja oz. avtorjev besedila pritožbe do števila davkov:

Podestaria: “Davek, ki so ga vse vasi dajale v naturalni obliki (kokoši, žito, les, seno, slama in nezrelo grozdje) za vzdrževanje nekdanjih mestnih glavarjev in kapitanov vse do leta 1587, ko sta beneški dož in senat sprejela sklep, da se dajatve plačujejo 2509 lir in 6 soldov na letni ravni.”

Carrizzada ali caratada: “Vozni davek v znesku 665 lir in 12 soldov oz. letna dajatev fiskalni blagajni rašporskega kapitana v Rašporju, kjer je svoj sedež imel sodnik-nadzornik državnih gozdov za celotno Istro. Davek so plačale vse vasi istrskega območja, ker so oproščeni dela na prevozu lesa za arzenal v Benetke.”

Campanaria: “Letna dajatev v znesku 135 lir in 10 soldov, ki jo plača 23 vasi istrskega območja mestnemu zvonarju, med katerim je po znesku najvišji v Pomjanu: 18 lir, 6 soldov in najnižja v Gradini, 1 lira, 4 soldi.”

L'orologio: “Davek na mestno uro, ki jo plača 15 vasi istrskega območja. Najvišji davek plačujejo v Krkavčah, 8 lir, najmanj pa v Šterni, 1 liro, 4 solde.”

Quartier: “Letna dajatev v višini 156 lir in 16 soldov, ki jo plačujejo vse vasi istrskega območja skupaj z Momjanom kapitanu domačih vojakov za plačilo stroškov namestitve v času dolžnosti izven mest. V primeru bivanja v vaseh istrskega območja, se vojakom uredi brezplačno bivanje.”

Scontro/estimo del vino: “Davek za ocenitev vina narekuje, da se nadzorniku fiskalne blagajne, ki je odgovoren za ocenjevanje vina po vaseh, svojo službo opravlja doživljenjsko. Za svoje delo mu pripada plačilo 38 kokoši, 8 vagana (mera za žito) in 2 orni žita. Podobno pripada tudi samemu ocenjevalcu vina, ki zase zahteva 40 kokoši, 10 vaganov žita. Poleg navedenega so vaščani dolžni vsem uradnikom in zaposlenim za ocenitev vina nuditi še kosilo, večerjo in hrano za živino.”

Capitania: “Davek kapetanu Slovanov v višini 25 lir za opravljanje manjših jurisdikcijskih del po vaseh istrskega območja. Letna dajatev nanese 27 kokoši, 288 jajc, 8 in pol veder nezrelega grozdja, en voz drv, tri poine (rikote), v denarju mu plačajo samo vas Dekani, in sicer v znesku 6 lir in 4 solde. V skupni vrednosti 144 lir, 10 soldov.”

Caccia: “Davek za lov na volkove, katerega plačuje 15 vasi in pripada samo koprskemu mestnemu podestatu za pripravo in organizacijo lovske skupine. Znesek je 17 lir in 16 soldov.”

Proscgna/Preghi (poitalijančena beseda “prošnja”): “Nekdanja beneška oblast je od vasi istrskega območja prosila dodatne davke za gradnjo trdnjave v Palmi (domnevno Palmanovi) in kasneje za njeno vzdrževanje. Do leta 1779 je bilo davka oproščenih 10 vasi.”

Decime: “Davek v obliki desetine celote vseh proizvodov s polja, ki je bil namenjen lastnikom obdelovalnih zemljišč.”

Praude: “Stalni letni davek v pšenici, žitu, vinu, kokoši, pecivu, ki so nadomeščali minimalno dajatev v denarju.”.

Iz besedila je razvidno, da davki pestijo vsakega človeka, ne glede na obdobje, v katerem živi. Na splošno velja, da visoki davki zavirajo razvoj gospodarstva, torej povišanja davkov delujejo negativno na gospodarsko rast, ki navadnemu človeku marsikdaj povzročajo številne preglavice ali kot se je že v svoji pesnitvi izrazil Milan Apih: “Obresti in davki nam pijejo kri”. Na davčni sistem znotraj neke države in njene družbe vplivajo ekonomske, družbene, kulturne, zgodovinske, geografske in druge razlike, ki posledično diktirajo odnos med avtoritetami davčnega sistema in davkoplačevalci. Vsebina pritožbe je zanimiva že zaradi dejstva, da je po več kot dvesto letih bralcu omogočeno nazorno razumevanje obdobja ali dogodka, kjer je razviden prehod nekega kulturnega prostora iz starega družbenopolitičnega okvirja v novega. K navedenemu lahko pripišemo še dodatno vrednost besedila, ker ponuja tudi možnost spoznavanja stare finančno-pravne terminologije (npr. valuta: lire, soldi; mera za žito: vagani, orne) in odnosa ter funkcije različnih uradnikov na istrskem območju na prehodu iz 18. v 19. stoletje.

Jan Cotič, arhivist, Pokrajinski arhiv Koper


Najbolj brano