Turizem kot oblika najžlahtnejših medčloveških odnosov

To je bilo prvo takšno posvetovanje, ki je zajelo širšo javnost in izpostavilo, da jezik ni last jezikoslovcev, pač pa so zanj odgovorni tudi drugi strokovnjaki in prav vsi njegovi govorci. Jezik lahko živi in se ohranja, če ga razvijamo in uporabljamo v prav vseh družbenih sferah, če se naša jezikovna zavest odraža v vsakdanji jezikovni rabi. Če je bilo takrat aktualno vprašanje, ali slovenščina lahko tekmuje s srbohrvaščino, ki je večkrat nastopala kot lingva franka nekdanje Jugoslavije, se danes podobno sprašujemo v odnosu do vse bolj globalizirane družbe z novimi komunikacijskimi tehnologijami in angleščino kot jezikom mednarodnega sporazumevanja. Tem razmislekom bo posvečena tudi tematska številka Teorije in prakse, ki nastaja ob omenjeni obletnici posvetovanja o slovenščini v javnosti. V tem okviru sem bila povabljena, da spregovorim o jeziku v turizmu, ki je eno od mojih raziskovalnih področij.