Carlo Petrini, ustanovitelj gibanja Slow Food: “Vidim same zidove, le malo mostov”

“Očitno je ideja padla na plodna tla, vendar nihče ni vedel, kako mogočno bo zraslo drevo, ko je seme enkrat vzklilo. V našem primeru moramo zavrteti kolo spominov nekoliko nazaj, na začetek izhajanja priloge levičarskega dnevnika Il Manifesto, poimenovane Gambero Rosso. Odpirali smo teme, ki do tedaj niso bile v agendi delavskega gibanja, toda vse to v prepričanju, da ima tudi delavski razred pravico do tistega užitka, ki ga lahko zagotovi gastronomska izkušnja. To idejo smo že prej širili prek radijskih valov, ko smo v Braju štirje prijatelji ustanovili svobodno radijsko postajo Radio Bra Onde Rosse, katere jutranji program se je začel z igranjem Internacionale in nadaljeval z objavo cen zelenjave. V naših krogih smo začeli gledati na hrano s povsem drugačnega zornega kota, kot ga ima prehrambna industrija in kot ga imajo posredniki pri prodaji kmetijskih pridelkov, ki jih ne zanima kmet, ampak zgolj dobiček. Bili smo prva svobodna radijska postaja s politično konotacijo, saj smo bili vsi pripadniki stranke PdUP, Demokratične stranke delavske enotnosti. Dvakrat so nas poskusili utišali: prvič sta nas prišla podpret igralca Dario Fo in njegova življenjska sopotnica Franca Rame, ki sta bila tri tedne vsak dan zapored gosta v programu, drugič sta prišla poleg ostalih komik Roberto Benigni in kantavtor Francesco Guccini. Domet oddajnika, vzetega z nekega odsluženega tanka, je bil zgolj dvajset kilometrov, toda sporočilo je bilo poslano v eter, kot se temu reče. Sledila je ustanovitev Svobodnega in zaslužnega društva prijateljev Barola (Libera e Benemerita Associazione Amici del Barolo), ki je delovala v glavnem v Langhah. Za širitev naših zamisli po celi državi, k čemur nas je prav zares napeljalo nasprotovanje postavitvi McDonald'sovih zlatih obokov sredi Rima, smo ustanovili združenje Arcigola.”