S plastične proge na pravo olimpijsko
Mimo sta tudi primorska nastopa na zimski olimpiadi. Doslej je zimski olimpijski vrvež okusilo pet primorskih športnikov. Prvi je tudi prinesel edino medaljo na Primorsko. Jure Franko bo s srebrno kolajno ostal med legendami Sarajeva 1984. Potem je bil del skakalne ekipe v Sočiju smučarski skakalec Jaka Hvala, ki pa ni dobil priložnosti, ampak je bil tam rezerva, sledili sta alpski smučarki Andreja Slokar in Ana Bucik Jogan, v Cortini je debi dve uri in pol od doma doživela še Caterina Sinigoi. Če gledamo s primorske perspektive, Goriška v nastopih nesporno vodi s s 4:1 proti Krasu, kamor še sodi Nabrežina, domači kraj Sinigoijeve. Čeprav se menda tam upirajo umestitvi med Kraševce, podobno kot pri nas Bistričani, ki uradno sodijo v notranjsko statistično regijo, a prožijo prave revolucije, če jih kdo skuša umestiti izven Primorske. Za kraški pridih skrbi tudi njen trener, Sežanec Aleš Sever, sicer pa v kraško metropolo, ko je seveda doma, Caterina hodi tudi v fitnes.
V Nabrežini že desetletja obstaja kratka plastična smučarska proga, kjer se otroci spoznavajo s smučanjem in začenjajo tečaje. V okviru ZSŠDI obstajajo tudi trije glavni smučarski klubi Brdina, Mladina in Devin. Catarini je bilo smučanje všeč že od ranega otroštva, ob koncih tedna pa je pozneje začela hoditi na smučarske tečaje na snegu. Kot je navada v zamejstvu, kjer je baza otrok v športih ozka, se je Caterina poskusila tudi v drugih športih, plavanju, odbojki in jadranju, vendar so se ji zdeli preveč dolgočasni. Športi z žogo pa ji niso bili všeč.
Caterinino zgodbo spremljam zadnjih nekaj let in vem, da ji na poti ni bilo vedno postlano z rožicami. Predvsem so bile težave s financami, zaradi česar se je bila prisiljena marsičemu odreči. Prestop k SK Gorica (sočasno je ohranila vez z matičnim SK Devin) in slovensko državljanstvo sta ji odprli nove poti. Postala je samozavestnejša, več dela je vložila v telesno pripravo in v dobrem letu je doživela debi v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah. Tudi njena zgodba je skoraj filmska.
Na olimpijskih igrah je vpisala kljukico pri uvrstitvah v obeh disciplinah, veleslalomu in slalomu, se polna vtisov za kratek čas vrnila domov, nato pa bo v začetku tedna že nabirala točke FIS na tekmah evropskega pokala.
Caterina torej ostaja prihodnost slovenskega alpskega smučanja, ki se vrača pol stoletja nazaj, na nov začetek. Tudi Lila Lapanja je nakazala, da bo vzela slovo, to je zanesljivo pri Ani Bucik Jogan, ki je igre sklenila le z uvrstitvijo v slalomu. Pa še tam daleč od vrha. Niti sama ni bila zadovoljna, vprašanje pa je, če niso misli o koncu športne poti že preglasile lakote po uspehu in slovesu v slogu s tekmovališč. To ve le Ana sama.
