Idioti prihodnosti praznujejo

Naključje, da se včerajšnji svetovni dan Zemlje prevesi v dan knjige, je priložnost za poudarjanje temeljev človeštva: na eni strani smo edina bitja, ki potrebujejo umetniško izražanje, ustvarjamo, raziskujemo, beležimo, shranjujemo, se navdihujemo ... Brez vsega tega človeštva ni, kakor ga ni brez doma. In naš edini dom je Zemlja, naša mati - marijabožja, zveni zlajnano! - narava. Pri slednji smo na točki, ko smo jo prav po cankarjansko zatajili, in to tolikokrat, da umira, a brez cankarjanskega kesanja. Nasprotno. Svetu vladajo ljudje, ki nas prepričujejo, da ni nič od tega res. Da se mati pretvarja. Laže.

Namesto misli R. R. Martina, da kdor bere, živi tisoč življenj, kdor pa ne, zgolj eno, bi se na svetovni dan knjige in Zemje lahko spomnili druge velike “modrosti”: povrtnine ne uspevajo, če jih zalivate z “getorejdi” ali “redbuli”. Letos ne obeležujemo le obletnic Srečka Kosovela, Zofke Kveder, Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja, temveč tudi dvajsetletnico komedije Idiocracy (Idioti prihodnosti). Navidezno nepomemben B-film danes gledamo, kakor so nekdaj brali Orwellov roman 1984. Režiser Mike Judge je s soscenaristom Ethanom Cohenom podpisal vizionarsko delo. A ni bilo potrebnih 500 let, da bi se začel uresničevati scenariji, v katerem se človek iz našega časa zbudi leta 2500, ko pameti, po današnjih kriterijih, preprosto ni.

Človek je edino bitje, ki se zavestno odloča, da si bo škodilo. Ki se ne uči iz lastnih napak. Zgodovina uči, da so neuki lahko vodljiva čreda, “kanon futr”, kakor se jim je reklo, za razne avtokrate, psihopate ali preprosto za brezvestni kapital. A kaj ko, podobno kot se je Oppenheimerju znanstveno odkritje “ponesrečilo” v atomsko bombo, se ta hip tehnologija, ki bi naj človeštvu pomagala (in nam zelo, če jo upravljamo z znanjem), spreminja v sredstvo za poneumljanje. Zdi se torej, da v naravi ni zares neumnih bitij, razen enega. Tistega, ki si reže vejo, na kateri sedi.

Znanstveniki so si edini, da branje knjig človeka oblikuje v bolj razgledane, odprte, razmišljujoče, razumevajoče in ustvarjalne posameznike, sposobne graditi skupnost. Da branje dobro vpliva na razvoj možganov. Da je učenje, pri katerem si izpisujemo na papir in beremo iz knjig, bolj učinkovito ... Vse to vemo, pa vendar “tehnologizacija” prodira že proti otroškim vozičkom.

Če bi bile jutri predčasne volitve, bi (potencialni) politiki morali povedati, katere knjige so jih oblikovale in kaj ta hip berejo. In koliko bodo vložili v šolske knjižnice. Porazni rezultati Nacionalnega preverjanja znanja iz slovenščine (54 odstotkov ali komaj zadostno) pomenijo tudi porazno bralno razumevanje. Že včeraj bi se zato morali prižgati vsi alarmi za razglasitev svojevrstnega izrednega stanja. Sicer bomo res nekega dne, kot v filmu o idiotski družbi, njive, na katerih ne bo nič raslo, zalivali z energetskimi pijačami, vladal pa nam bo tip z najlepšimi mišicami.