Vsak mora svobodno odločati o sebi in svojem telesu
Še pred kratkim je kazalo, da bo pot do uzakonitve pravice vseh evropskih žensk do varnega splava dolga in težka. Novembra se je zgodil preobrat, vreden tretjega tisočletja in naprednosti človeštva. Zanj ima zasluge evropska državljanska pobuda - gibanje My Voice, My Choise, ki jo vodi slovenski Inštitut 8. marec. Dogodek sovpada z domačim bojem med mračnjaškimi bogomolci in borci za pravice do svobodnega odločanja o sebi, lastnem življenju in dostojni smrti.
Tako je letošnji 13. november postal dan, pomemben za razvito Evropo in vse članice EU - Evropski parlament je potrdil poročilo o strategiji za enakost spolov za obdobje 2026-2030. S tem se je med drugim zavzel za vključitev pravice do varnega splava v Listino EU o temeljnih pravicah. Prav pravica do varnega splava in dostopa do njega za vse ženske je osredje pobude My Voice, My Choice Inštituta 8. marec iz Slovenije.
Kar je za aktivistke in aktiviste tega, zdaj že zelo znanega gibanja in pobude, izjemno priznanje. Stopili so izven okvira majhne Slovenije in promovirali tudi našo državo. S kampanjo in zbiranjem podpisov - kar je bil zanje velik zalogaj in so opravili veliko delo - so povezali evropske prebivalce in dokazali, da kjer je iskrena volja in želja, tam je tudi uspeh.
Omenjena odločitev še ne zagotavlja, da bo res pravica do varnega splava za vse ženske vseh evropskih držav članic tudi veljavna; to bo znano šele marca prihodnje leto. Med tem se bo zvrstilo še nekaj dogodkov, med drugim naj bi po vsej verjetnosti Evropski parlament o My Voise, My Choise glasoval že 17. decembra. Ni presenečenje, da so se zato pospešeno začela vrteti kolesja v zakulisju pri vseh, ki bodo o tem glasovali. In to pospešeno v napredno in nazadnjaško smer. Ena od ključnih odločitev pa bo v rokah Evropske komisije, najbrž v marcu.
Tudi slovenski evroposlanci so in bodo del tega dogajanja. Je pa že zdaj, po nedavnem glasovanju, znano, kdo zagovarja in spoštuje oziroma kdo je za onemogočanje enakovrednosti, enakopravnosti in pravice do svobodnega odločanja o lastnem telesu in dostopnosti do varnega splava. Navedimo, kdo je 13. novembra glasoval za sprejem omenjenega poročila. Podprli so ga Irena Joveva, Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna). Proti so glasovali Zala Tomašič, Romana Tomc, Branko Grims in Milan Zver (vsi EPP/SDS) ter Matej Tonin (EPP/NSi). Tako navajajo objavljeni rezultati glasovanja.
Izid glasovanja, ko je poročilo podprlo 310 poslancev, 222 pa je glasovalo proti, na neki način obeta prisotnost svežega, naprednega duha sodobne, visoko razvite družbe in miselnosti tudi v evropskem parlamentu. Še zlasti zato, ker je doslej prevladovalo vseprisotno prepričanje o še vedno dokajšnji okostenelosti tega evropskega organa. Nekateri posamezniki so v ne tako davni preteklosti celo izražali dokaj nazadnjaško miselnost in se kdaj javno posmehovali napredno mislečim kolegom.
Pa to ni (bilo) značilno le za to evropsko raven. Tudi v Sloveniji se v politiki in javnem življenju občasno s svojimi nastopi pojavljajo posamezniki, ki ne skrivajo svoje nazadnjaške usmerjenosti. Že vsakdanjik to potrjuje v obliki neprimernega obnašanja in dejanj nekaterih ljudi do bližnjih, podrejenih, strank, pacientk, sodelavk ... Javno dostopni podatki, na primer, potrjujejo, da imajo za isto zahtevnost delovnega mesta v vse več podjetjih moški neprimerno višjo plačo kot ženske! V tretjem tisočletju imajo posamezne ženske pri nas še vedno težave narediti splav, čeprav je to temeljna pravica, zapisana v ustavi. In to samo zato, ker uveljavlja izbrani(a) ginekolog(inja) pravico do ugovora vesti in mora ženska poiskati drugo kliniko, dlje od doma.
Realnost ponekod v Evropi je še veliko bolj kruta, ženske so ponekod prisiljene donositi in roditi otroka, ki si ga ne želijo in je morda celo posledica posilstva, ker je splav prepovedan. Ali pa morajo splav opraviti pri mazačih in tvegajo težke zaplete ter celo smrt. Nekatere pa se podajo v drugo državo in ga drago plačajo. Omenimo Hrvaško in Italijo, Malto in Poljsko. Na Malti ženska, ki naredi splav, pristane v zaporu. Odnos Poljske do ženske in svobode odločanja o lastnem telesu je žaljivo ponižujoč in nevaren.
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorica pobude za zaščito in napredek reproduktivnih pravic My Voice, My Choise, poziva Evropsko komisijo k vzpostavitvi prostovoljnega finančnega mehanizma, ki bi državam članicam omogočil zagotavljanje varnih prekinitev nosečnosti vsem ženskam, ki v EU nimajo dostopa do varnega in zakonitega splava, v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. Upanje, da bo tako, že vliva izid glasovanja na zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta, ko je potrditev omenjene pobude dokazala, da je velika večina v tem sestavu razumna in se zavzema za enakovrednost ter enakopravnost žensk, ki jim je treba zagotoviti, da o svojem telesu in rojstvu otrok same svobodno odločajo.
Svobodna izbira odločanja o sebi in svojem telesu mora biti zagotovljena vsakomur, ne glede na spol, raso, usmerjenost, veroizpoved in ideologijo. To moramo spoštovati vsi in vsakdo, ne glede na starost, izobrazbo, poklic, vero, poreklo in barvo kože. To so dolžni spoštovati tudi nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki te dni namerno zavajajo ljudi, izkrivljajo zakon in nalašč strašijo preproste ljudi. •