Kdor verjame v Kanin, naj dvigne roko!

Pa smo spet tam kot leta 2013, ko zvečer še psa nisi srečal na ulicah, je občinski svetnik plastično zaobjel, kakšna bo zima v Bovcu. Verjetno ne le letos. Po sprenevedanjih in sporih, kdo je odgovoren, da je smučišče Kanin zaprto, je streznitev boleča. A morda edini način, da se končno najde dolgoročna rešitev.

Šok je v Bovec prišel v dveh korakih. Najprej je inšpektor Kaninu začasno odvzel obratovalno dovoljenje, ker so manjkali papirji, nato je usodo zapečatil Zavod za gradbeništvo (ZAG), ki je po pregledu presodil, da krožno kabinska žičnica zaradi obrab ne sme obratovati. Presenečenje je bilo popolno. Pa je bilo res? Zastarela žičnica je v zadnjih izdihljajih, obratovalno dovoljenje poteče konec leta, zakona o Kaninu ne bo. Da se lahko zalomi, je opcija, ki bi jo morali upoštevati v preigravanju scenarijev. A se zdi, da nihče ni hotel verjeti, da se lahko zgodi, kar se je - zaprtje smučišča brez garancije, da bo denar za posodobitev in gradnjo novega. Sprenevedanje ali preprosto naivnost?

Izhodna strategija je le ena: ali posodobitev s 50 in več milijoni evrov in predvsem postavitev Kanina na zdrave temelje, ali pa naj jasno povejo, da se ne gremo več. In zadnji naj ugasne luč. Verjamemo, da smo v Sloveniji še toliko pri sebi, da bomo našli odgovorno rešitev in stali za njo. Sicer nam bog pomagaj.

Pa smo spet tam kot leta 2013, ko zvečer še psa nisi srečal na ulicah, je eden od svetnikov v Bovcu plastično zaobjel, kakšna bo zima v Bovcu. Pričakovati, da bodo smučarji množično prišli, je iluzorno. Tudi če bi se dogovorili s Sello Neveo in bi jih na Kanin vozili z italijanske strani. V Bovcu vedo, kako je brez smučišča. To so že dali skozi pred desetimi leti, ko so po nesreči gondol na vrata za tri leta obesili napis ZAPRTO. Da je treba žičnico čim prej sanirati in takoj pripraviti dokumentacijo za novo, so že leta 2012 v 120-stranskem razvojnem planu predlagali strokovnjaki PGI Management iz Andore. Če smučišča ne bodo posodobili, bo izdihnilo, in z njim bovški turizem, je bila poanta.

In kaj se je v enajstih letih iz tega izcimilo? Krožno kabinsko žičnico so, tudi s pomočjo državnih milijonov, pokrpali, vrstili so se ideje, načrti in pozivi o obnovi, a Bovec je zdaj bolj ali manj tam, kjer je bil leta 2013, ko so Kanin zaprli. Položaj je bil takrat nezavidljiv, zimski turizem je za nekaj let crknil. A paradoksalno, lahko so vsaj računali, da bodo gondolo pokrpali in v pričakovanju investitorja, ki bo prišel z milijoni, nekako obratovali naprej. Zdaj še tega luksuza ni več, nekaj milijonov evrov za krpanje žičnice, ki bi morda obratovala še leto ali dve, je vse prej kot racionalna poteza. Zdaj bo treba zares najti rešitev, da bo dolgoročno vzdržna, ali pa smučišča več ne bo. Tudi razpis, na katerem je lani občina pogrnila, ne bi rešil problema, le kupil bi nekaj časa in odložil neizbežno.

Akterji v Bovcu že ves čas tarnajo, da so pri reševanju Kanina ostali sami, da Kanin nima prijateljev. To delno res drži, od same občine tudi ni realno pričakovati, da bi zmogla tako veliko breme. A razlog za takšno stanje tiči tudi v tem, da je bila s Kaninom vedno drama. Spomnimo se vseh peripetij z zasebnimi lastniki ATC Kanin, ki so napovedovali od medu do mleka, končalo pa se je s stečajem in neizpolnjenimi obljubami. Pa vseh investitorjev, ki so se ustavili, popili kavo in nato odšli, nezaupanja v zadružništvo, pa sporov med tistimi, ki bi morali povleči voz. V desetletjih se je nabralo toliko prtljage, da celo v Bovcu premnogi ne verjamejo več v Kanin. Predvsem tisti, ki bi uživali blagodati smučišča in k temu malo ali nič prispevali. A ne le oni.

Bovčanom je seveda treba pritrditi, da Kanin ni ključen le za občino in regijo, ob podnebnih spremembah bi moral biti kot edino visokogorsko smučišče pri nas strateškega državnega pomena. Da je torej preveč pomemben, da bi ga pustili propasti. Prav. Ampak, ali to pomeni, da se zato lahko zadeve urejajo malo po domače, da se obratovalno dovoljenje podaljšuje “na lepe oči”, da v imenu višjih ciljev ZAG prižge zeleno luč, čeprav bi lahko bila varnost vprašljiva? Da se ignorira opozorila dobavitelja? Da se pričakuje, da ga ne bo junaka, ki bo po 1. januarju, ko poteče obratovalno dovoljenje, smučišče kar zaprl? No, dajmo, verjemimo, da so vsi delovali z dobrimi nameni, pa vendar ...

Zdaj se v Bovcu sprašujejo, kdo je zakrivil to situacijo, kdo je tiste nesrečne čepe mazal in kdo jih ni, pa bi jih moral, direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič, ki zatrjuje, da je z ekipo odgovorno delala in varnost ni bila ogrožena, je dala odpoved, pred dnevi je odstopil nadzorni svet, vodstvo zavoda in ključni akterji občinske politike prepričujejo, da gre za zaroto zoper Bovec in Kanin, bije se boj v občinski politiki, kazanje s prstom, kdo se razdaja za razvoj in kdo ga ruši in seje nezaupanje. Kako tipično slovensko. Pa Nacionalni preiskovalni urad vodi preiskavo, ali gre za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Medtem ko se bijejo boji, bodo kratko potegnili investitorji, predvsem pa ljudje na Bovškem.

Bovec je spet pred zelo resno preizkušnjo. In z njim država. Vsi akterji, ki so se v dolgih letih zvrstili v zgodbi o Kaninu, bi se morali pogledati v ogledalo in se pošteno preizprašati o svoji vlogi. Zdaj je izhodna strategija samo ena: ali posodobitev s 50 in več milijoni evrov in predvsem postavitev Kanina na zdrave temelje, ali pa naj se odgovorni odločijo in jasno povejo, da se tega ne gremo več. In zadnji naj ugasne luč. Verjamemo, da smo v Sloveniji še toliko pri sebi, da bomo prišli do odgovorne rešitve in za njo stali. Sicer nam bog pomagaj.